V prvih 100 dneh so se osredotočali na pacienta

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je dejal, da so naredili nekaj, kar ni še nikoli nihče pred njimi: v 100 dneh so se osredotočili na to, kako pacienta postaviti na prvo mesto, in v zvezi s tem so danes na Brdu izvajalcem zdravstvenih storitev predstavili ukrepe in orodja, ki jim bodo pomagala zasledovati omenjeni cilj.

Pod vtisom nedavnega obiska na Finskem se je minister vprašal: »Če Finci znajo, zakaj mi ne moremo?« Da bi spremembe, ki so jih tam izpeljali v desetih letih, pri nas v pol leta, resda ni možno, je pa prav, da se začne delati na tem, je bil jasen minister.

Na srečanju so podrobneje predstavili spremembe, ki jih prinaša zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu, do spomladi pa bi radi dogovorili koncept, v katero smer bodo izpeljali reformo zdravstvenega sistema.

V letu 2023 bo dovoljeno delati vse, kar bodo javni zdravstveni zavodi zmogli: plačani bodo po realizaciji. Na vladi bodo sprejeli izhodišča za pogajanja s sindikati. Po besedah ministra želijo namreč končati zgodbo o nezadovoljnih zdravstvenih delavcih (stavka novembra lani), obljubljajo ureditev zdravniških plač. »Upamo, da nam to uspe v pogajanjih v dveh mesecih,« je dejal minister in poudaril, da gre za gašenje požara, ki se je razplamtel na osnovi potez prejšnje vlade. »Vemo, da obstoječi plačni sistem ne deluje več, še posebej ne v obstoječem zdravstvenem sistemu.« Poleg tega si želijo počistiti čakalne dobe, in če jim to ne bo uspelo z obstoječimi kapacitetami v javni mreži, bodo vključili zasebne izvajalce.

Aleš Šabeder, v. d. direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije, je ponovil, da ima interventni zakon, sprejet julija, ključni cilj: izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev. Predstavil je spremembe glede upravljanja javnih zavodov: potrjevanje članov svetov zavodov, novosti glede notranjega revidiranja ustanov in nadzorov.  

Vlada bo po novem potrjevala vse člane svetov zavodov, predvidene so menjave v svetu vseh zavodov, do konca mandata ostajajo le predstavniki zaposlenih.

Vsi zavodi morajo do konca leta skleniti pogodbo za notranjo revizijo. A med vodstvi zavodov je že bilo slišati, da vodenje ni samo nadzor, je tudi menedžment, upravljanje.

Vodstva bolnišnic bodo morala do konca leta preveriti tudi vsa soglasja za delo pri drugem delodajalcu, kompetence medicinskih sester pa se širijo: imele bodo pooblastila za izdajo listin za uveljavljanje pravic do potnih stroškov (spremstvo, nenujni reševalni prevozi), izdajale bodo lahko listine za izbiro osebnega zdravnika in predpisovale medicinske pripomočke in potrdila o upravičeni zadržanosti od dela zaradi bolezni, nege in spremstva do največ tri koledarske dni.

Še ta mesec morajo javni zavodi prečistiti tudi čakalne sezname, nepravilnosti, ki so nastajale zaradi napak v informacijskih sistemih, so že sedaj odkrili veliko, ocenjujejo pa, da jih je še najmanj trikrat več. V treh tednih nam je uspelo za 23 tisoč znižati številke čakajočih, saj nekateri ljudje sploh niso obstajali ali so že umrli, je pojasnjevala Alenka Kolar, v. d. direktorata za digitalizacijo.

»Kar prikazujemo danes, je prvi korak. To jesen in zimo bomo vodili Slovenijo skozi težke čase z odprto družbo in storitvami, ki bodo na razpolago vsem,« je dejal minister Bešič Loredan.

V prvem sklopu dogodka so torej predstavljali ukrepe za stabilizacijo javnega zdravstvenega sistema, v drugem pa ukrepe za zajezitev širjenja in blaženja posledic epidemije covida-19 na področju zdravstva.

Dogodku se je pridružil tudi premier Robert Golob, ki je povedal, da je njegova prisotnost v tem, da potrdi resno zavezo vlade, da takoj na začetku začnejo mandat s konkretno reformo v zdravstvu. »Aktivnosti so široke, a gremo z majhnimi koraki. Kdaj bo šel kakšen korak tudi v napačno smer, a si želimo, da bi jih hitro popravljali,« je sklenil Golob, ki je poudaril, da mora denar slediti bolniku. Pozval je vse zdravstvene delavce, naj sodelujejo pri njihovih reformah.

»Ekipa ministrstva je dokazala, da zmore v zelo kratkem času pripraviti zelo dobro vsebino. Imamo vse zakonske podlage in orodja, da sistem lahko naredi vse, kar zmore,« je dejal minister za zdravje.

Podrobnosti nagrajevanja po podjemnih pogodbah bodo znane v dobrem tednu dni. Zdaj namreč čakajo odzive javnih zdravstvenih zavodov (JZZ).

Sicer pa jutri mineva 14 dni odkar je Bešič Loredan prvega moža UKC Jožeta Golobiča pozval k odstopu, če ne, je dejal, bo odstopil sam. Bešič je dejal, naj glede morebitnega Golobičevega odstopa počakamo do konca tedna. Golobiča danes tudi ni bilo na posvet na Brdo. Lahko sicer, da ga je spremljal na daljavo.

Na posvet so se namreč prijavile tri osebe iz UKC LJ, ne ve pa se, ali so posvet spremljali v živo ali prek oddaljenega dostopa.

Posveta se je sicer udeležilo več kot 200 ljudi (135 predstavnikov JZZ), še približno toliko jih je posvet spremljalo prek spleta.