V primeru duševnih težav je iskanje pomoči znak moči in poguma

Ljubljana – Vsaj enkrat v življenju se vsak četrti človek sreča s katero od duševnih motenj. Motnje razpoloženja, kot so anksiozne motnje, depresija in bipolarna motnja razpoloženja, so v porastu. O njih še vedno premalo govorimo in še vedno jih obdaja stigma, so na današnji svetovni dan duševnega zdravja poudarili strokovnjaki na tiskovni konferenci v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
 

S hitro obravnavo je zdravljenje krajše in uspešnejše

Predstojnica Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU dr. Lilijana Šprah, ki je tudi vodja uspešnega programa Omra, je pojasnila, da duševno zdravje postaja eden največjih javnozdravstvenih problemov. Zdravja pa brez duševnega zdravja ni. Predvsem zaradi stigme ljudje s temi težavami žal redko poiščejo pomoč. Prav pri teh motnjah pa je ključna hitra obravnava. Zdravljenje je tako krajše in uspešnejše, potreba po zdravilih pa je manjša. Žal pa le slaba četrtina ljudi, ki potrebujejo pomoč, to tudi poišče, je izpostavila Šprahova. Zaskrbljujoče je, da je pogost izid duševnih težav tudi samomor. V EU zaradi samomora vsakih devet minut umre en človek.

Poti iz duševnih stisk

Da poti iz duševnih težav in strokovna pomoč obstajajo, kaže projekt Omra, ki teče že poldrugo leto. Z njim javnost nenehno ozaveščajo, da iskanje pomoči v primeru duševnih težav ni znak šibkosti in sramote. Danes je potekala tudi strokovna konferenca z naslovom Inovativnost in uspešnost programa Omra: večnivojsko do boljšega prepoznavanja motenj v Sloveniji, pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.

V sklopu tega projekta so predvsem v severovzhodni Sloveniji izvedli 22 delavnic, ki se jih je udeležilo več kot 900 ljudi. Vzpostavili so tudi spletno platformo, ki izobražuje o duševnem zdravju in pomaga poiskati ustrezno pomoč. Udeležence so seznanili s pomenom duševnega zdravja, predstavili so tudi zgodnje znake motenj razpoloženja in kje poiskati pomoč. Predstavili so zbornik z naslovom Z več znanja o motnjah razpoloženja do izhodov iz labirinta, ki problematizira vrzeli na področju prepoznavanja, razumevanja, pojavnosti in zdravljenja motenj razpoloženja.

Pred takšnimi izzivi vsaka tretja družina

Vsaka tretja družina ima člana, ki ima določene težave v duševnem zdravju, je pojasnila psihiatrinja dr. Mojca Z. Dernovšek iz Inštituta Karakter. Večina ljudi se z motnjo v duševnem zdravju sreča samo enkrat in z blažjo motnjo, nekateri pa imajo lahko hude težave. Hude duševne motnje se pojavljajo povsod enako, zahodni, razviti svet pa se srečuje z epidemijo stresnih in anksioznih motenj ter depresije. V Sloveniji imamo več težav zaradi samomorilnega vedenja in motenj, ki so povezane s pretirano rabo alkohola, je dejala Dernovškova.

Včasih lahko pomaga tudi rama partnerja in prijateljev

Pomoč je sicer bolnikom na voljo po celotni Sloveniji, vendar se bolniki predvsem zaradi stigme raje odločajo za zdravljenje v oddaljenih krajih. Pomoč je mogoče poiskati pri osebnem zdravniku, psihiatru, za katerega bolnik sicer ne potrebuje napotnice, v centrih za duševno zdravje in tudi v nevladnih organizacijah. »Pri blažjih stvareh lahko pomaga tudi rama partnerja ali prijateljev,« je dodala Dernovškova. Izpostavila pa je problem dostopnosti in predolgih čakalnih dob. Na pomoč čakajo enako dolgo vsi bolniki, ne glede na težave, ki jih imajo, je opozorila Dernovškova. »To je, kot da bi dali vse ljudi s težavami s srcem v eno čakalno vrsto, tudi tiste, ki imajo morda v tem trenutku srčni infarkt,« je pojasnila.

Do konca leta 20 centrov duševnega zdravja

Kot je pojasnila generalna direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec, je pomoč mogoče poiskati tudi v centrih duševnega zdravja, ki so namenjeni otrokom in odraslim. Trenutno delujeta dva, pa naj bi jih odprli skupaj 20.  V resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 je predvidenih 25 centrov za otroke in 25 za odrasle.