V Posočju več vstopnin za znamenitosti

Kobarid – Tako kot je treba plačati vstopnino za obisk Tolminskih korit, bo najbrž že prihodnje leto treba za izvir Soče, morda tudi pri slapu Boka in še posebno pri obleganem slapu Kozjak pri Kobaridu. Zakon je zelo ohlapen pri določanju pravil za rabo naravnih vrednot, a ministrstvo obljublja spremembe.

Lokalni turistični zavod je uvedel vstopnino za Tolminska korita leta 2006 in od takrat z izkupičkom vstopnine ureja poti za prijetnejšo izkušnjo ter vlaga v zahtevna in draga dela v stenah kanjona zaradi varnosti. »Na prav vsaki točki si vstopnin nihče ne želi, najbolj obiskane pa je treba urediti že zaradi zagotavljanja najosnovnejše varnosti in vstopnina je edini realni vir, ki lahko zagotovi pokrivanje stroškov urejanja in opremljanja teh točk,« je prepričan vršilec dolžnosti direktorja turističnega zavoda Dolina Soče Janko Humar. Po dobrem desetletju se je obisk v Tolminskih koritih povečal s krstnih 12.000 obiskovalcev na lanskih rekordnih 55.000.

Zavod je za ureditev pri izviru Soče in slapu Boka kandidiral na dveh evropskih projektih, a obakrat ostal praznih rok. Ker pa je za obe ideji pripravil popolno projektno dokumentacijo in pridobil vsa potrebna dovoljenja, bo nadaljeval izvedbo. »Oba projekta sta izvedbeno zelo zahtevna. Izvir Soče najbolj, a na drugi strani menimo, da je prav ta točka tako zanimiva za obiskovalce, da bi naložbo v nekaj letih lahko pokrili z vstopnino,« pravi. Model je preverjen, saj da je izkušnja z vstopnino v Tolminskih koritih omogočila razvoj vzdržnega modela opremljanja in urejanja poti ter po desetletju tudi uvrstitev v družbo najbolje organiziranih in urejenih naravnih znamenitosti v Sloveniji.
 

S sandali na plezalno pot

Z bovško občino se bodo dostopa do izvira Soče lotili jeseni, projekt pa končali junija prihodnje leto. Naravno znamenitost je zavod dobil v upravljanje lani, potem ko se je v dogovoru s Planinsko zvezo Slovenije skrbništvu odpovedalo Planinsko društvo Jesenice. Velika večina obiskovalcev je povsem običajnih turistov, čeprav je dostop do izvira vse prej kot preprost. Zdaj je pot opremljena z jeklenicami. »To jo po planinskih standardih uvršča v kategorijo zahtevnih zavarovanih poti, na katere naj se brez izkušenj ne bi podajali. V resnici pa je primerno izkušenih obiskovalcev in planincev le za vzorec, velika večina je popolnoma neprimerno opremljenih vsakodnevnih turistov,« je opozoril Humar.

Dostop proti slapu Boka, največjemu slapu v Sloveniji, je precej daljši in ga bodo urejali postopoma. Vstopnina za omenjeno znamenitost ni najpomembnejša: »Zdi se nam bolj tvegana, ker je atraktivnost slapa preveč odvisna od nepredvidljivega vodostaja, v vsakem primeru pa je to tudi ena od izjemnih točk, ki zahteva primernejšo ureditev.« Leta 2007 je ob obisku slapa v smrt omahnil 17-letni dijak ljubljanske škofjske gimnazije.
 

Oblegani Kozjak

Znameniti slap Kozjak je del Kobariške zgodovinske poti, za katero od lani skrbi tamkajšnja občina v sodelovanju s Fundacijo Poti miru v Posočju in Kobariškim muzejem. Pred novo turistično sezono so celotno traso očistili, zamenjali nekatere usmerjevalne table in namestili nosilne kline za jeklenico na stopnicah tik pred slapom ter zamenjali podest. »Del poškodovane poti proti slapu Kozjak je bil saniran. Občina namerava pridobiti soglasja lastnikov, ki so potrebna za izvajanje nadaljnjih aktivnosti na omenjeni pešpoti,« so pojasnili iz lokalne skupnosti.

Za zdaj številni obiskovalci zgodovinske poti plačujejo »zgolj« parkiranje na parkirišču v bližini Napoleonovega mostu, kjer so tudi sanitarije in tržnica lokalnih izdelkov. V konicah sezone ni prostora za vse obiskovalce, ki so bili lani poleti prisiljeni parkirati zunaj označenega parkirišča, a so bili v nekaterih primerih kaznovani s parkirnim listkom, čeprav so plačali parkirnino. »Na občini se zavedamo problema preobremenjenosti obiska slapa Kozjak in iščemo najbolj optimalne rešitve, ki bodo vsem obiskovalcem še vedno omogočile ogled naravne znamenitosti in bile hkrati varne ter prijazne do narave in obiskovalcev, upravljavcu poti pa bodo omogočale regulacijo obremenjenosti okolja. Rešitve so načrtovane v različnih smereh, tudi na primerih nekaterih praks, ki so v Posočju že uvedene in se kažejo kot dobre.«

Ovadba zaradi pobiranja vstopnine

Vstopnino za naravne danosti pobirajo tudi ponekod na Gorenjskem. Odrasli obiskovalci morajo za ogled slapa Savica Turističnemu društvu Bohinj odšteti tri evre, na Grajskem kopališču Bled se lahko kopajo za osem evrov, sotesko Vintgar, ki je te dni zaradi poškodovane dostopne ceste in lesenih ploščadi nad reko zaprta, pa lahko prehodijo za pet evrov. Turistično društvo Gorje, ki ureja omenjeno sotesko, vstopnino imenuje prispevek za obnavljanje. Lani so v njej našteli rekordnih 300.000 obiskovalcev in ustvarili dobiček, ki ga v Turističnem društvu (TD) Gorje ne razkrivajo. Država za upravljanje soteske ni podelila koncesije društvu. S tem umanjka javni nadzor nad ustvarjanjem prihodkov in dobičkov, ki jih društvo ustvari z naravno vrednoto.

Na vprašanje, na kateri pravni podlagi TD Gorje upravlja sotesko, predsednik TD Gorje Janko Peterman ni odgovoril. Pred časom je proti njemu zaradi domnevno nezakonitega pobiranja vstopnine ali prispevka za obnovo v soteski Vintgar kazensko ovadbo vložil Mitja Lomovšek, zdaj pa Peterman pravi le, da dokler se zadeva s kazensko ovadbo ne bo končala, se z novinarji ne bodo pogovarjali. Na kranjskem tožilstvu primera ne komentirajo. Zakon o društvih določa, da je »vsaka delitev premoženja društva med člane društva nična«, društvo mora presežek prihodkov nad odhodki porabiti za »uresničevanje svojega namena«.
 

Koncesije za naravne vrednote

Župan občine Gorje Peter Torkar pravi, da je do zdaj za sotesko društvo skrbelo samo, na občinske razpise se niso prijavljali, prav tako niso prispevali v občinski proračun, a vlagajo v kraj in urejejo parkirišče nedaleč od vstopa v sotesko. Po pojasnilu, ki smo ga prejeli z ministrstva za okolje in prostor, zakon o ohranjanju narave v sistemu varstva naravnih vrednot določa tudi okvirne pogoje za rabo naravnih vrednot. Osnovno načelo varstva naravnih vrednot je, da se posegi, dejavnosti in druga ravnanja na naravni vrednoti izvajajo tako, da se naravna vrednota ne poškoduje ali uniči.

Za posebno rabo na naravnih vrednotah, ki so v lasti države ali lokalne skupnosti, zakon predvideva podelitev koncesije. Do zdaj so koncesije podelili za rabo Postojnskega jamskega sistema in Predjamskega jamskega sistema ter Sečoveljske soline. Ob obravnavi vlog za podelitev koncesij se je pokazalo, da sistem rabe naravnih vrednot ni dovolj celovito urejen in da je podeljevanje koncesij nesorazmerno (glede na velikost rabe) obremenjujoč administrativni postopek tako za predlagatelje kot za državo, pravijo na ministrstvu.

S spremembo zakona o ohranjanju narave bodo, kot pravijo na ministrstvu, postavili določnejša izhodišča za uporabo naravnih vrednot in poenostavila postopke pridobitve pravice za rabo. Osnovno izhodišče predlagane ureditve bo, da so naravne vrednote kot ustavno varovana naravna dediščina in bogastvo vseh državljanov kar najbolj dostopne vsem. Do uveljavitve spremembe zakona sprememb na tem področju ne bo, pravijo na ministrstvu.