Neomejen dostop | že od 9,99€
V ponedeljek so v Sloveniji ob 15.585 PCR-testih potrdili 11.810 okužb s koronavirusom.
Število aktivnih primerov okužb se je v ponedeljek v primerjavi s prejšnjim ponedeljkom zvišalo za 49.253, v primerjavi z nedeljo pa se je zvišalo za 3124. Največ okužb na posamezen dan so doslej potrdili prejšnji torek, in sicer 17.491.
Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov, ki trenutno znaša 13.911, je v primerjavi s predhodnim dnem nižje za 144. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 8328, kar je 149 več kot dan prej. V ponedeljek so opravili tudi 124.369 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate so do ponedeljka preverjali še s PCR-testi.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.260.945 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.210.314.
Z današnjim dnem je začel veljati nov protokol testiranja. Za potrditev okužbe je odslej dovolj pozitiven hitri antigenski test (HAGT), s čimer je posameznik upravičen do pridobitve slovenskega digitalnega covidnega potrdila (SI DCP).
Izjava infektologinje Mateje Logar o aktualnem stanju glede epidemije:
Kot je v izjavi za javnost danes pojasnila infektologinja Mateja Logar, je bila odločitev, da odslej hitri testi zadostujejo za potrditev okužbe, smiselna, saj je ob takem številu okuženih občutljivost hitrih antigenskih testov visoka. »Ko se bo stanje spremenilo, pa se bo spremenil protokol – zdaj je bilo treba potegniti zavoro, da lahko naprej teče še druga diagnostika. Sicer je PCR zdaj rezerviran za tisto občutljivo populacijo s pridruženimi bolezni, izjeme pa se lahko na PCR naročijo pri zdravniku.«
Kot je pojasnila Logarjeva, bo pogoj PCT za zdaj še naprej veljal, saj tudi osebe, ki so cepljene, zbolevajo z lažjo obliko. Po številnih raziskavah cepljeni tudi bistveno krajši čas izločajo virus. »Ko se bo začela situacija umirjati, bomo predlagali drugačno izhodno strategijo, kot velja zdaj. Upajmo pa, da bo naslednja različica še blažja, kot je omikron.
V svetovalni skupini se nagibajo k postopnemu sproščanju, torej da bi sprostili ukrepe pri tistih dejavnostih, kjer je najmanjše tveganje za okužbo in poslabšanje situacije. Kot je videti, se bližamo umirjanju. »Upamo, da se bomo lahko čez 14 dni začeli pogovarjati o sproščanju.«
Logarjeva je pojasnila, da je dobro, da je karantena dolga času dveh inkubacijskih dob, da pa trenutno težko reče, kakšne so koristi krajšanja karanten. »Nekaj ljudi ostaja pozitivnih tudi sedmi ali osmi dan. Pri nas smo se odločiti za enak princip, kot ga priporoča evropski center, saj se bo morda tukaj pokazala razlika med cepljenimi in necepljenimi. Upajo, da se bo z umirjanjem vala epidemije, izboljšanjem situacije in toplejšim vremenom stanje izboljšalo in da karantene, razen v izjemnih pogojih, ne bodo potrebne.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji