Neomejen dostop | že od 9,99€
Odpornost na protimikrobna zdravila, to so vsa, ki delujejo na okužbe, ki jih povzročajo bakterije, virusi, glive in paraziti, je tako v svetu kot pri nas postala tako velika grožnja zdravju, da je Evropska komisija pozvala članice, naj imajo do marca 2024 nared nacionalne akcijske načrte za boj proti protimikrobni odpornosti. Letno EU beleži 670.000 okužb z bakterijami, odpornimi na antibiotike, ki imajo za posledico 35.000 smrti, stroški za zdravljenje pa so tolikšni, kot za gripo, tuberkulozo, HPV in aids skupaj.
Tovrstno odpornost pospešuje neustrezna raba antibiotikov v medicni, veterini, kmetijstvu in ribogojstvu. Če se je odpornost na penicilin, ki so ga kot zdravilo začeli uporabljati leta 1939, razvila že v letu 1942, se trend vsa desetletja nadaljuje. V zadnjih letih se odpornost pojavlja že po letu ali dveh.
»Na dolgi rok nimamo perspektive,« je na novinarski konferenci ob svetovnem tednu ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih dejala dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. »V 50 odstotkih so bili antibiotiki predpisani neustrezno,« je kritična. »Eden od desetih zdravnikov misli, da ne more škoditi, če predpiše antibiotik, četudi ni indikacije,« dodaja. Naši zdravniki tako na bolnišnični kot na primarni ravni po njenem predpisujejo »bistveno preveč antibiotikov« - po zadnjih podatkih OECD 17 odmerkov na dan na tisoč prebivalcev. Prednjači Grčija z 32 odmerki. Logarjeva meni, da v naslednjih letih ni pričakovati novih antibiotikov ne po številu ne po mehanizmu delovanja.
V izjemnem porastu je tudi odpornost protimikrobnih zdravil na glive, ki so med drugim povezane s kožnimi in pljučnimi boleznimi. V ZDA so se, denimo, klinični primeri samo ene od njih, candide auris, od leta 2021 celo podvojili. Slovenija se je doslej srečala z enim obolelim z njo doslej.
Na srečo pa, kot ocenjuje dr. Danica Rotar Pavlič, specialistka splošne medicine in redna profesorica Medicinske fakultete v Ljubljani, osveščenost raste: »Mlajši zdravniki bolj profesionalno predpisujejo antibiotike kot starejši, medtem ko številni pacienti še vedno enačijo viruse z bakterijami.«
Ozaveščati o ukrepih in tako strokovno kot laično javnost izobraževati o problematiki odpornosti na protimikrobna zdravila je zato toliko bolj nujno. Kot »varnostni pas« pri odpornosti na protimikrobna zdravila delujejo higiena, zdrav življenjski slog, ustrezna prehrana, ohranjanje mišične mase in cepljenja, poudarjata tako Logarjeva kot Rotarjeva.
Med starejšimi, obolelimi za gripo, je, denimo, še vedno 20-odstotna smrtnost. Z ukrepi v bolnišnicah in doma, med drugim z odloženim predpisovanjem protimikrobnih zdravil, bi lahko preprečili 27.000 smrti zaradi protimikrobne odpornosti. Vsak družinski zdravnik vsako leto prejme tudi analizo svojega predpisovanja zdravil. Regijske analize zdravstvene zavarovalnice kažejo, da sta Ljubljana in goriška zdravstvena regija glede preprečevanja razvoja odpornosti protimikrobnih zdravil dobro uvrščeni. Dolga leta sta bil vodilna Murska Sobota in Krško; sledila sta jim še Ravne na Koroškem in večkrat Novo mesto.
Zdravnici opozarjata tudi na pravilno jemanje zdravil v primeru okužb – v pravi obliki in pravi koncentraciji. Ali drugače: upoštevati je treba navodila o jemanju, saj uživanje antibiotikov po lastni presoji vodi do odpornosti proti njim. Rotarjeva opaža, da ljudje shranjuje ostanke antibiotikov, da jih nehajo jemati predčasno ali ob manjših odmerkih raztegnejo čas jemanja. Spet drugi pa jih celo posojajo naokrog.
670.000
okužb z bakterijami, odpornimi na antibiotike, beleži vsako leto EU
»Zlasti ob ponedeljkih se srečujemo s pacienti, ki čez vikend samovoljno začenjajo zdravljenje z antibiotiki in še vedno moramo marsikoga ozaveščati tudi o osnovah higiene,« pravi Rotarjeva in dodaja, da so zdravniki še vedno pogosto pod pritiski pacientov, češ nujno potrebujem antibiotik, ker imam pomembno srečanje – in to ne glede na izobrazbo ...
Zdravniki pozivajo k odgovorni rabi antibiotikov in drugih protimikrobnih zdravil.
Letošnje geslo je Pravočasno spremenite navade. Ukrepajte zdaj.
Z ukrepi bi lahko preprečili 27.000 smrti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji