
Neomejen dostop | že od 14,99€
Izvršilna odbora obeh manjših tradicionalnih strank, NSi in SLS, sta se se sestala, da bi preverila možnosti sodelovanja. Idejo o bloku na desnem polu je sprožil Matej Tonin, prvak NSi, a vsaj za zdaj še brez resnega načrta. Po njihovem sporu pred skorajda petindvajsetimi leti, ko je nastala NSi, so že sodelovali oziroma poskušali sodelovati – na zadnje na evropskih volitvah –, a je to vselej pustilo nekaj grenkega priokusa.
Od tedaj se je na desnem polu sicer marsikaj premešalo: na politični parket sta s svojima strankama vstopila Anže Logar in Marko Lotrič in se zajedla v podporo strank, ki ju vodita Matej Tonin in Marko Balažic. NSi se je glede na javnomnenjske poizvedbe znašla na robu parlamentarnega pragu – rezultat bi se ji prepolovil –, SLS pa tik pred tem, da povsem zdrsne v politično irelevantnost – pred državnozborskimi vrati je že več kot desetletje, njihova lokalna mreža s številnimi župani pa se iz volitev v volitve zmanjšuje.
Zdaj trdijo, da so se iz vsega tega nekaj naučili in da je »čas za sodelovanje pravi«. A kako naj bi bilo to sodelovanje videti? Pravega odgovora za zdaj današnje srečanje menda še ni dalo, bile so številne ideje, na koncu pa so sprejeli sklep, da se pogovore nadaljujejo in k njim povabijo tudi druge stranke.
»Pogovarjali se bomo še naprej. Pri tem pa se ne bomo omejevali, ampak iskali širšo razvojno koalicijo, ki bo Slovenijo potegnila iz blata,« po koncu srečanja pravi Marko Balažic, predsednik SLS.
Zaradi ponesrečene združitve NSi in SLS pred četrt stoletja je brez posebnih utemeljevanj vsem sicer jasno, da scenarija združevanja ni na mizi, tudi o skupni listi za parlamentarne volitve v obeh strankah govorijo zelo zadržano. Poleg vprašanja finančnega vložka je še bolj težavno vprašanje, kako naj bi se takšna lista imenovala in kako bi si razdelili volilne okraje ali morebiti celo enote ter nato medijske nastope. Vsaj za zdaj resnejšega predloga ali analize tako še ni bilo na mizi. Bi pa takšen predlog – kakršenkoli bi že bil – kaj hitro naletela na težave na lokalnih ravneh in pri lokalnih odborih, ki imajo vsak svoje interese. »V politiki 1+1 ni nikoli 2, ker bo v obeh strankah, ki se povezujeta, vedno del volilnega telesa temu nasprotoval in bo volil nekoga tretjega, ki je v tem primeru še posebej privlačen, pa naj bo to Anže Logar ali SDS,« komentira Miro Haček, profesor politologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Možnost menjav na vrhu?
V obeh strankah še vedno ostaja precej realna možnost tudi menjave na vrhu. Marku Balažicu, prvaku SLS, je s svojim krogom sicer uspelo ubraniti »napad« Petra Gregorčiča, njihovega nosilca liste na zadnjih evropskih volitvah, a ideje o nujnosti njegove menjave ne pojenjajo. Bolj sramežljivo o tem razmišljajo v NSi, kjer je Matej Tonin šele dobil še en dvoletni mandat, a če bodo javnomnenjske poizvedbe kazale na debakel stranke, je tudi to povsem realna možnost. Njegova funkcija bi – če bi se tako dogovorili – zanimala oba podpredsednika Jerneja Vrtovca in Janeza Ciglerja Kralja.
Zadnja javnomnenjska poizvedba Mediane za Delo, izvedena pred dvema tednoma, je NSi izmerila 5,1-odstotno podporo, SLS pa dvoodstotno med opredeljenimi volivci. A pri tem je treba poudariti, da Logarjeve in Lotričeve stranke ni bilo med ponujenimi izbirami. Oba novinca sicer upata na samostojen uspeh in sta pogovore o nastopu pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami označila za prezgodnje. Logar, ki mu kaže najbolje, pa je navedel celo, da proporcionalni volilni sistem govori proti tovrstnemu povezovanju.
Najbolj verjetna se torej zdi možnost nekakšne predvolilne koalicije – programsko gre namreč za sorodne stranke –, ki bi nasprotovala »zdajšnji škodljivi levi vladi«, a pri takšnih idejah prvaka NSi Mateja Tonina bi se lahko zalomilo ob odgovarjanju na vprašanje, ali so pripravljeni sodelovati v četrti Janševi vladi. Ostali za razliko od njega s tem nimajo večjih težav.
Komentarji