V Piranu že 60 let predstavljajo Severni Jadran

Akvarij Piran uradno deluje od leta 1964, čeprav so že tri leta pred tem entuziasti, zbrani okoli šolnika in publicista Vladimirja Kodriča, v današnjih akvarijskih prostorih postavili prvih 13 bazenov z morskimi organizmi. Že tedaj so s to možnostjo vpogleda v morsko življenje pritegnili pozornost Pirančanov in obiskovalcev mesta. Danes hrani 60 vrst rib in 100 vrst drugih nevretenčarjev. Letno ga povprečno obišče 60.0000 obiskovalcev.

Na samem začetku so imele med razstavljenimi organizmi v piranskem akvariju prednost tujerodne vrste, denimo gambuzije, ki so jih naselili v fieških jezerih zaradi komarjev. Na ogled pa so postavili celo človeške ribice. »Prvotni akvariji so imeli nosilnost od 100 do 300 litrov, prva večja sta bila talni in stenski akvarij, v katerem je bilo prostora za dva tisoč litrov vode. Slednji je danes eden od naših manjših bazenov,« je ob 60-letnici delovanja piranskega akvarija dejala njegova strokovna vodja Manja Rogelja. Pri začetni izbiri organizmov so veliko prispevali strokovnjaki Zavoda za raziskovanje morja Portorož (današnje Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo) in ljubljanske biotehniške fakultete. Zbirka prikazuje podmorsko življenje Severnega Jadrana.

Prvega vodjo je piranski akvarij dobil šele leta 1967, ko se je izkazalo, da je nujno stalno spremljanje dogajanja v njem; to je postal kemik, akvarist in potapljač Zvonimir Kralj. Ta je akvarij vodil več kot tri desetletja, vse do upokojitve. Njegovo delo je nadaljeval Valter Žiža, ki je poskrbel tudi za prenovo prostorov. Po njem pa je leta 2016 vodstvo prevzela Manja Rogelja. Akvarij je vse od leta 1968 spadal pod srednjo pomorsko šolo (pozneje Gimnazijo, elektro in pomorsko šolo Piran), od leta 2022 pa je prešel pod upravljanje Primorske univerze.

»Akvarij je močno povezan z lokalno skupnostjo, hkrati pa se je razvil v pomemben člen mreže izobraževalnih in raziskovalnih institucij. Tesno sodeluje tudi z ribiči in drugimi akterji na morju ter je del mednarodne mreže javnih akvarijev,« podčrta Rogelja. Po njenih besedah se je vloga akvarijev skozi čas spremenila – danes niso le razstavni prostor za živali, temveč so postali pomemben temelj osveščanja, izobraževanja in raziskovanja ter varovanja naravnega okolja. Lani so denimo sodelovali pri projektu Photo Ark z revijo National Geographic, namenjenem ozaveščanju o ogroženih vrstah.

Če se ne prilagodijo, jih vrnejo v naravno okolje

V akvariju načeloma sprejmejo vsako zavarovano vrsto, če potrebuje pomoč. Največkrat pa gre za poškodovane morske želve – glavate karete. Te jim jih prinesejo ribiči, ko se ujamejo v njihove mreže. Če so bile pred leti največkrat ranjene zaradi udarca s plovilom, se v zadnjem obdobju pogosto zgodi, da imajo v žrelu zataknjen velik parangalski trnek, ki pa večinoma ni v uporabi med našimi ribiči. Letno povprečno rešijo okoli tri morske želve na leto. »V oskrbo tudi sicer jemljemo predvsem živali iz našega morja – in če se ne prilagodijo življenju v akvariju, jih vrnemo nazaj v okolje, od koder smo jih odvzeli, saj imamo o tem natančne evidence,« pove sogovornica.

O prihodnjih načrtih vodja akvarija pravi, da širitev na obstoječi lokaciji ne pride v poštev, zato nameravajo poglabljati svoje raziskovalno delo in krepiti sodelovanje s šolami ter univerzo – s slednjo se ne povezujejo le na področju naravoslovja, pač pa tudi turizma.

Včeraj so predstavili posebno jubilejno znamko in razglednico z motivom modre rakovice, ki je sicer tujerodna vrsta in so jo pri nas prvič opisali leta 2019. »O tej vrsti je v zadnjem času veliko govora, hitro premaguje velike razdalje in se širi ter opozarja na spremembe, ki se dogajajo v okolju,« še izvemo.