V morju se bomo kopali še konec oktobra

Čeprav smo pričakovali, da bomo v severnem Jadranu avgusta dočakali bistro in idealno počitniško morje, je v preteklih dneh spet postalo sluzasto. Sluzenje je skoraj povsem izginilo sredi julija in bilo na globini od pet do deset metrov tudi kristalno čisto. Potapljači in ribiči so opažali le še manjše ostanke sluzastih mas v večjih globinah in na odprtem morju. V ponedeljek pa smo se lahko tudi sami prepričali, da se sluzasti oblaki (in smrklji) vračajo k obali.

Balestra nad morsko oazo YouSea v portoroškem ribolovnem rezervatu. FOTO: Fabio Clementi

Tokrat pojava ni mogoče povezati z obilnim deževjem. Gotovo pa je manj običajnega vetra in morje je že od lanskega poletja tudi v globinah precej nad povprečnimi temperaturami. Biologinja dr. Janja France z Morske biološke postaje Piran nas je opozorila, da slanost morja precej niha, iz česar sklepamo, da na to vplivajo dotoki sladke vode z rekami, ki se izlivajo v severni Jadran, in seveda tokovi. Poleg tega se tokrat sluzaste mase pojavljajo v drugačnih agregatih. Medtem ko je bila sluz junija in na začetku julija v vodnem stolpcu precej enakomerno razpršena, sluz pa se je zgostila in kopičila predvsem na površini (odvisno od tokov in vetra), se tokrat pojavlja zgoščena v oblakih in nekakšnih krpah (»smrkljih«). Nihče nam ni mogel podati zanesljive razlage, zakaj taka razlika v pojavnosti sluzi. So pa pojav najprej opazili na odprtem morju. Sluz se je pojavila tudi ob obali hrvaške Istre. Ob italijanski obali pa so jo imeli tudi v prejšnjih tednih in tam niti julija ni izginila.

Morska kumara je poskušala ubežati sluzi tako, da se je povzpela na pokojnega leščurja. FOTO: Borut Mavrič

Sluzenje morja ni neposredno povezano s tako imenovanim cvetenjem morja (čezmernim bohotenjem posamezne planktonske vrste). Se pa v omenjeni organski snovi (sestavljeni iz kompleksnih sladkorjev) seveda lepijo številni planktonski organizmi. Morje je bilo letos v severnem Jadranu le približno dva tedna nekoliko bolj bistro, predvsem globlje od petih metrov. Zdaj je morje spet bolj motno, kar dokazuje prisotnost večje količine drobnih trdnih delcev ali pa pojav bohotenja planktona.

Biologe skrbi pretoplo morje

Kopalci te dni uživajo v prijetno toplem Jadranu, znanstvenike pa toplota morja v globinah skrbi. Oceanografska postaja Vida Morske biološke postaje NIB pred Piranom je včeraj morju na 2,5 metra globine izmerila nekoliko več kot 28 stopinj Celzija, kar je sicer pogosta temperatura morja v prvi polovici avgusta. Toda na 23 metrih ima zdaj že 21,4 stopinje in se bo do konca avgusta še ogrelo, torej bo spet nad dolgoletnim povprečjem. Morski vročinski val v severnem Jadranu traja že od lanskega poletja. Temperaturni presežek velja predvsem za globino pri dnu, kjer temperatura ni izpostavljena dnevnim nihanjem, na katera vplivajo zunanji vremenski vplivi (veter, sonce, dež, pritoki rek ...). Že lani sredi oktobra so na globini izmerili kar 22,8 stopinje, to je pomenilo odstopanje za 3,7 stopinje od povprečja. Od takrat je morje pri dnu ves čas eno ali več stopinj nad povprečjem. Še najtoplejše je bilo sredi septembra lani, ko so pri dnu izmerili 24,8 stopinje. Tudi sedanje temperature morja pri dnu se bodo še zvišale, ko se bodo tople površinske vode pomešale z vodo v globinah. Temperaturni udar ima veliko negativnih vplivov na življenje v morju. Prav toplemu morju so pripisali vzrok za več rušilnih neurij novembra lani, ki so povzročila veliko škodo obalnim krajem. V Akvariju Piran pa hladijo morje v svojih akvarijih na 18 stopinj Celzija. »To moramo početi, če hočemo obvarovati ribe pred boleznimi,« je povedala vodja akvarija dr. Manja Rogelja.

Nedaleč od Kopra

Bolj kot segrevanje morja javnost očitno zanimajo opažanja morskih psov, ki so avgusta nekakšna stalnica v Tržaškem zalivu. Pred nekaj dnevi je po poročanju Primorskega dnevnika strokovnjak Miramarskega morskega rezervata Gabriele Pessaro posnel večjo morsko lisico (Alopias vulpinus). Nekateri mediji so za to vrsto morskega psa uporabili napačno ime (morski pes mlatilec), kar je neposredni prevod iz angleškega poimenovanja. Za morsko lisico je značilen zelo dolg rep (vsaj tako dolg, kot je njen trup), s katerim si pomaga pri ulovu. Z mahanjem repa prižene ribe v jato, včasih tako mlati z njim, da ribe omami in si jih lažje privošči.

Za morsko lisico je značilen zelo dolg rep (vsaj tako dolg, kot je njen trup), s katerim si pomaga pri ulovu. FOTO: Petter Lindgren/wikipedia

Morska lisica je pogosta vrsta morskega psa tudi v našem morju, čeprav je ocena o pogostnosti precej relativna. Dr. Lovrenc Lipej je s soavtorji z Morske biološke postaje v Annalesu leta 2020 objavil študijo, v kateri so ugotovili, da je bilo v medijih in po poročanju ribičev v zadnjih 25 letih zaznanih 12 primerkov ujetih lisic. To ne pomeni, da so bila zabeležena prav vsa opažanja. Včasih se ribiči namreč raje izognejo prijavam. V preteklosti skoraj ni minilo leto, da ribiči izolskega Delamarisa ne bi poročali o naključnem prilovu kake morske lisice v svojih mrežah. V zadnjih 50 letih se je prisotnost morske lisice v Jadranu po podatkih Miramarskega morskega rezervata zmanjšala za 80 odstotkov. Lovrenc Lipej navaja, da so morske lisice in druge vrste morskih psov najpogosteje opažene v poletnih mesecih in še pogosteje avgusta, med ulovljenimi pa je kar 90 odstotkov mladih primerkov. Mnogi med njimi tehtajo manj kot deset kilogramov, kar je približno toliko kot ob rojstvu.

Tako se prve jatice fratrov spoznavajo s »ponudbo« v morski oazi YouSea. FOTO: BorutFurlan

Lipej poudarja, da morska lisica ni človeku nevarna vrsta in je na rdečem seznamu Mednarodne zveze za ohranjanje narave. Hrvaška je morske lisice uvrstila med ranljive vrste, Italija med kritično ogrožene, Slovenija pa te vrste ni zaščitila. Ker se v Tržaškem zalivu (predvsem poleti) ulovi veliko zelo mladih morskih psov, Lipej sklepa, da predstavlja severni Jadran ugodno razmnoževalno okolje (neke vrste jasli) za več vrst morskih psov. Hkrati pa iz pogostih ulovov teh vrst sklepa, da je ulov in naključen prilov morskih psov v ribiških mrežah glavni vzrok za ogroženost več vrst, tudi morske lisice. Seveda je za ogroženost vrste v dobršni meri krivo tudi zmanjševanje števila rib. Morske lisice se hranijo predvsem s sardelami, sardoni, šnjuri in glavonožci, pelagičnih plavih rib pa je v severnem Jadranu vse manj.

Tudi morska babica si je že ogledala namestitev na podvodnem grebenu. FOTO: Borut Furlan

Pravkar rojeni mladiči

V Slovenskem društvu za morske sesalce Morigenos pa opažajo, da se velika jata delfinov, ki se že leta zadržuje v Tržaškem zalivu, ponaša z več rojenimi mladiči kot običajno. Zato so leto označili za »sezono babybooma« delfinov, saj so pred Piranom v zadnjem mesecu srečali kar pet mamic s pravkar rojenimi mladiči. Prepoznajo jih po poporodnih gubah, ki so opazne približno šest mesecev od rojstva. Mladiči se sicer dojijo dve do tri leta. Piranski ribiči že nekaj časa vlado opozarjajo, da jim delfini precej pogosteje poškodujejo mreže, kot so še pred nekaj leti, in zahtevajo podobno državno pomoč za uničene mreže, kot jo dobijo hrvaški ribiči. Morigenos je do zdaj identificiral že kakih 400 različnih delfinov, vendar jih v našem morju po podatkih Morigenosa stalno živi okoli 150. O tem, koliko morajo delfini pojesti na dan, se podatki razlikujejo, toda prevladuje ocena, da pojedo najmanj štiri odstotke svoje teže, kar pri odraslem delfinu, ki tehta 250 kilogramov, pomeni do deset kilogramov rib na dan.

V slovenskem morju pa ne zahtevajo svojega ribjega obroka samo morski psi in delfini. Potapljač Lean Fonda je povedal, da so opazili mečarice, da sem prihajajo tudi veliki tuni, ki jih ribiči ne smejo loviti. Veliko je hitrih roparic, kot so skakavke ali strelke. V morju smo pred dnevi v Strunjanskem zalivu opazili tudi barakudo, ki ji po slovensko pravimo morska ščuka in je za južni Jadran povsem običajna in avtohtona vrsta, manj pogosta pa je bila do zdaj v našem morju. Potapljač Aleš Sulič, ki mu je uspelo nedaleč od piranske Punte minuliib teden v fotografski aparat ujeti celo majhno jato barakud, je povedal, da je te vrste rib prvič videl v našem morju. Vse pogosteje pa blizu obale opažamo tudi velike morske golobe. Pred dnevi so jadralci opazili večjo skupino morskih želv karet. Vse to potrjuje, da je življenje v našem morju zelo pestro in vse bolj podobno življenju v tropskih morjih.

V akvariju Piran hladijo morje na 18 stopinj Celzija. FOTO: Jure Eržen

V našem morju je občasno nekaj rebrač, vendar precej manj, kot prejšnja leta v tem času. Vodja Morske biološke postaje Piran dr. Borut Mavrič ocenjuje, da bi lahko bil vzrok za nekoliko manj rebrač tudi pomanjkanje hrane (planktona); v teh primeru rebrače pokažejo tudi svojo kanibalsko nrav in velike žrejo majhne. Meduz v zadnjih tednih sploh nismo opazili, pred tem so bili posamični primeri kompasnih (te močno ožgejo), večjih klobučnjakov (velikih morskih klobukov in morske cvetače) pa še ni. Koliko na manjši pojav meduz vpliva sluzenje, ni mogoče ugotoviti. Očitno bo morje letos v severnem Jadranu dalj časa ponujalo lepljive sluzaste kopeli. Se bomo pa zato lahko kopali v njem vse tja do krompirjevih počitnic.

Tako sta se do varne hiše na vdih potopila soustanovitelj in član zavoda YouSea Lean in Lan Fonda. FOTO: Borut Furlan

Varna morska oaza

Ustanovitelji zavoda YouSea (predvsem Irena in Lean Fonda) se veselijo prvih rezultatov na potopljenem umetnem grebenu v morju portoroškega ribolovnega rezervata. Tam so sredi marca na globini 12 metrov postavili večjo betonsko podvodno strukturo, ki je po le štirih mesecih postala varna hiša za morske živali in rastline. Vsak dan znova opažajo v njej vse več življenja. Tako so zaznali prve morske babice, orade, pirke, kavale, brancine, fratre, šarge, celo skakavke in balestre. Poleg rib so tu še mnogoščetinci, mahovnjaki, plaščarji, jajca morskih polžov in drugi.