Neomejen dostop | že od 9,99€
Kršitve, šikaniranja zaposlenih, negospodarno poslovanje, podpora predlogu nove igralniške zakonodaje, ki je predvidela ukinitev licenc, dodatno obremenitev prihodkov zaposlenih in privatizacijo družbe ter zastarel plačni sistem so med očitki, za katere v Sindikatu igralniških delavcev Slovenije krivijo upravo novogoriškega Hita. Njen odstop so umestili med stavkovne zahteve, stavko pa so napovedali za 30. september, pri čemer naj bi potekala ob koncih tedna vse do konca leta. Na očitke se je odzval predsednik uprave družbe Tomaž Repinc.
»Poslujemo dobro, v letošnjih prvih osmih mesecih smo dosegli enake prihodke bruto igralniške realizacije kot v vsem letu 2019, pri čemer se je v letošnjem prvem kvartalu še poznal vpliv pandemije,« je dejal Repinc. Po njegovih besedah so s spremembo poslovnega modela pomembno zmanjšali stroške. Osredotočili so se na kvalitetne goste in manj delajo na masovnem obisku. Do konca avgusta so tako ustvarili 10,5 milijona evrov poslovnega izida pred davki (EBITDA), kar je najboljši rezultat v zadnjih desetih letih. Zmanjšali so tudi zadolženost s 50 milijonov evrov v letu 2019 na današnjih 28 milijonov evrov (leta 2010 pa je zadolženost znašala celo 116 milijonov evrov).
Repinc je poudaril, da poslovanje igralnih miz ne daje take dodane vrednosti kot v 90. letih, saj trenutno poslujejo s pozitivno ničlo. Po drugi strani pa so igralni avtomati med letošnjim januarjem in avgustom ustvarili 22,7 milijona evrov dobička. »Pri igralnih mizah smo zmanjšali izgubo iz leta 2019, ki je znašala 1,2 milijona evrov, obenem pa smo povečali dobiček igralnih avtomatov,« je pojasnil.
Prvi mož Hita je tudi poudaril, da znaša povprečna plača v Hitu 2483 evrov, kar je za več kot dvajset odstotkov več kot v letu 2019 (najvišje plače zaposlenih na igralnih mizah pa so se v avgustu celo povzpele do 3700 evrov bruto). »Strošek dela je kljub zmanjšanju števila zaposlenih za 200 celo višji kot leta 2019. Torej dober poslovni rezultat družbe ne gre na račun zaposlenih,« je zatrdil Repinc.
Kot je navedel, so letos zaposlenim izplačali regres v višini 1900 evrov, draginjski dodatek 200 evrov na osebo, zaposlenim v gostinstvu pa še deficitarni dodatek, se dogovorili za napredovanje, poleg tega se zaposlenim obeta še prihodek od participacije pri dobičku (okvirno dva milijona evrov).
Med sindikalnimi zahtevami pa so povečanje prazničnih ur, dodatne zaposlitve, tudi študentov, zvišanje osnovnih plač, izključitev pokra pri pravilih glede napitnine in upoštevanje sporazuma o delovnem času, ki ga uprava ne priznava. V primeru realizacije stavkovnih zahtev, ki jih vrednoti na okoli deset milijonov evrov, Repinc napoveduje negativni poslovni izid in zaradi energetske krize tudi zapiranje posameznih poslovnih enot.
Družbi se energetska kriza zaradi pravočasnega zakupa elektrike in plina povišanje letos še ne bo poznalo, za prihodnje leto pa kljub delnemu zakupu ocenjuje, da bodo ti stroški narasli na 13,7 milijona evrov. K temu je dodal še strošek nujnih naložb – od prenov igralniškega informacijskega sistema, platforme za spletno igralnico, avdiovideonadzornega sistema, igralniškega centra Perla in drugega, v višini 18,7 milijona evrov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji