Še nadškofa sta proti igračkanju s srečo

Vladajoča koalicija, ki je preslišala številna glasna svarila proti­ spreminjanju igralniške zakonodaje, je dobila zaušnico še od Slovenske škofovske konference in Slovenske karitas. Ali si bo oblast, ki je naklonjena Cerkvi na Slovenskem, tokrat privoščila ignorirati glas uglednih nadškofov, bo jasno v sredo na glasovanju o noveli zakona.

Danes bodo poslanci še tretjič razpravljali o predlaganih spremembah zakona o igrah na srečo. Predlagana novela, ki na področju klasičnih iger na srečo namesto sedanjih dveh predvideva pet prirediteljev in predlaga podeljevanje koncesij na podlagi javnih razpisov, je v preteklih mesecih dobila veliko nasprotnikov.

Mnogi izmed njih zavračajo novelo kar z besedami finančnega ministrstva, zapisanimi februarja lani ob utemeljitvi predloga novele: »Sedanja ureditev klasičnih iger na srečo v Sloveniji je dobra, skladna s pravnim redom EU, njeno spreminjanje bi bilo škodljivo.« Poleg finančnega ministrstva, ki ga vodi Andrej Šircelj, so o ustreznosti zdajšnjega zakona prepričani v gospodarstvu, invalidskih in humanitarnih ter športnih organizacijah.

V invalidskih in humanitarnih organizacijah pravijo, da so argumenti na njihovi strani in da je zelo malo možnosti, da bi v sredo na glasovanju poslanci podprli novelo zakona v obliki, kot je predlagana.

Bo desna vlada tudi tokrat prisluhnila nadškofom?

Širitev iger na srečo lahko povzroči dodatne družbene probleme in škodo, sta v skupni izjavi opozorili Slovenska škofovska konferenca in Slovenska karitas. Pri širjenju iger na srečo je v ospredju pridobivanje novih igralcev, njihove kupne moči, novih produktov na tem področju in večjih davčnih prihodkov, ob tem so spregledane škodljive družbene in etične posledice oziroma družbeni stroški, ki v predlogu sprememb zakona niso proučeni in navedeni.

»Niso predvidene dodatne finančne posledice zaradi bankrotov ­posameznikov in njihovih družin, razvez, samomorov, višjih stroškov zaradi preganjanja kriminala, sojenj, varovanja premoženja, zdravljenja odvisnikov in njihovih svojcev ter mnogih drugih posrednih negativnih posledic,« sta v pismu zapisala podpisnika, predsednik Slovenske karitas in mariborski nadškof Alojzij Cvikl ter predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Po podatkih Karitas je v programe za odvajanje odvisnosti od iger na srečo vključenih več kot desetina uporabnikov, ki so odvisni od igralništva, športnih stav, igralnih avtomatov in hazardiranja na spletu. »Tvegane igre na srečo zagotovo sodijo med dejavnike, ki spreminjajo miselnost in ustvarjajo okolje, ki oblikuje mlade ter jih navaja k drugačnemu pogledu na vrednost dela, študija in osebnega razvoja,« sta opozorila nadškofa.

Zaradi mnogih vidnih in predvidljivih škodljivih posledic sta podpisnika skupne izjave pozvala odgovorne, da si zastavijo resno vprašanje o smiselnosti in razumnosti spodbujanja širjenja iger na srečo.