V nekaterih vrtcih že skoraj polovica otrok

Čeprav vrtci lahko še naprej zagotavljajo le nujno varstvo, se njihove enote nezadržno polnijo. V vrtce po Ljubljani, kjer so presojo o nujnosti prepustili staršem, se je v zadnjem tednu vrnila že več kot tretjina vključenih otrok, v nekaterih jih imajo že skoraj polovico – in vse so sprejeli odprtih rok. Podobnemu odstotku se približujejo tudi v drugih krajih, kjer je več industrije in delovnih mest; v Hrastniku se je, na primer, vrnilo več kot 40 odstotkov otrok, kažejo podatki Skupnosti vrtcev Slovenije, podobno je v nekaterih občinah v Zasavju in Novem mestu.



»Starši so pričakovali, da se bodo vrtci odprli ta teden, zato smo že poslovali v večjem obsegu, v prihodnje se bo prav gotovo moralo začeti sproščanje dejavnosti predšolske vzgoje,« je včeraj poudarila Janja Bogataj, predsednica skupnosti vrtcev in ravnateljica vrtca v Škofji Loki, kjer je prav tako iz dneva dan več otrok. Po novem letu so številni delodajalci zaposlene poklicali v službo, marsikateremu so dali vedeti, da po vsem tem času ni več možnosti koriščenja dopustov zaradi višje sile.
 

Vse več je stisk

»Povpraševanje se je povečalo, odpiramo nove oddelke in se pripravljamo na odprtje enot, ki so bile do zdaj zaprte,« je dejala.
Opredelitev, kaj je nujno varstvo, je država prepustila občinam; v nekaterih so morali starši po sklepih županov prinesti potrdilo, zdaj pa je drugače: »Za starše, ki potrkajo na naša vrata, ocenjujemo, da potrebujejo dejavnost predšolske vzgoje, zato jih ne zavračamo.«

Med razlogi za vrnitev otrok v vrtce ni več le to, da za otroke nimajo varstva; opažajo psihične stiske staršev, ki si želijo otroke pripeljati v vrtec, da bi lažje stabilizirali svoje zdravstveno stanje, ki pa ni povezano s covidom-19, ampak gre za primere depresije, spopadanje z izgubo zaposlitve in druge težave. Med najpogostejšimi razlogi pa je gotovo spoznanje, da otroci potrebujejo družbo vrstnikov, rutino in socializacijo, mnogi imajo doma še otroke, ki se šolajo na daljavo, zato se težko posvetijo vsem.
 

Prilagoditi bo treba normative

Ker se število otrok povečuje, številni vrtci delajo na robu zmogljivosti, zato bo normative treba prilagoditi. Ti so najprej predpisovali šest otrok v oddelku, 23. decembra je NIJZ to spremenil na osem do deset, a jih o tem po besedah Bogatajeve ni niti obvestil. Normative bo tako treba spremeniti.



V škofljeloškem vrtcu je zaradi višje sile, torej šolanja in varstva otrok, odsotnih približno deset odstotkov zaposlenih, okužb v zadnjem času niso imeli, podobno poročajo iz Ljubljane. V 23 tamkajšnjih vrtcih je bilo v preteklih dneh 4265 otrok od skoraj 12.800 vpisanih ter nekaj več kot 1930 zaposlenih (od več kot 2700); 366 jih je odsotnih zaradi višje sile, okoli 50 jih je v samoizolaciji, zelo malo je bilo okužb ali karanten, je navedla Barbara Novinec, ravnateljica vrtca Galjevica.



Med pogovorom ni skrivala jeze zaradi nerazumnega ravnanja vlade, zaradi katerega družba plačuje previsoko ceno: »V tem času smo spremljali stiske zaradi ločitev, odvzemov otrok, izgub zaposlitve. Vse to so težave, ki ostajajo za zaprtimi vrati.« Dopise z zahtevami za pojasnila pošilja na različne naslove, kot je dejala, tudi glavni infektologinji v državi, Bojani Beović, a zadovoljivega pojasnila, zakaj otroci ne smejo v vrtec, ni dobila.
 

Za varnost znajo poskrbeti

Vrtcec Hansa Christiana Andersena je po seznamu skupnosti vrtcev tisti, ki je imel zadnje dni največ otrok; navzočih je bilo 46 odstotkov vse vključenih (teh je 750). Že ob začetku zaprtja so začeli z nekoliko večjim deležem (v Ljubljani je bilo v povprečju v nujnem varstvu sprva devet odstotkov otrok), potem se je število iz tedna v teden povečevalo, razen med prazniki, je povedala ravnateljica Tina Merčnik.

Ker so staršem prepustili presojo nujnosti, se – podobno kot v drugih vrtci v glavnem mestu – o vzrokih, zakaj so jih pripeljali v vrtec, niso pogovarjali, ponavadi pa gre za težavno združevanje dela na domu, šolanja na daljavo in še skrbi za majhnega otroka, ki je za nameček prikrajšan za družbo vrstnikov. »Morda je razlog tudi to, da smo ves čas delovali v vseh enotah, zato so bili otroci v znanem okolju. V vseh teh tednih smo morda zaprli kakšen posamezni oddelek zaradi okužbe, cele enote pa nikoli.«

Kot se strinjajo tudi drugi ravnatelji, je treba vrtce po razumnimi pogoji in z razumnimi normativi čim prej odpreti, kajti ne gre več le za fizično zdravje, temveč za psihično dobrobit otrok in njihovih (utrujenih) staršev. »Želim si, da bi nas odprli zaradi otrok, da bomo potem zmogli poskrbeti za varnost. Zdaj pa to vendar že znamo,« je poudarila Tina Merčnik.