V načrtu je širitev Onkološkega inštituta

Pojavnost raka se je v zadnjih 25 letih v Sloveniji podvojila: od 8600 novo odkritih bolnikov leta 1997 na sedanjih skoraj 16 tisoč na leto prostorske zmogljivosti Onkološkega inštituta (OI), kjer zdravijo večino bolnikov, porastu bolnikov niso sledile. »Zato smo se danes pogovarjali o načrtih OI,« je dejal minister za zdravje Janez Poklukar po obisku inštituta in napovedal nadgradnjo stavbe H in gradnjo stolpiča R za njo. Vrednost naložbe bo, glede na obseg gradenj, med 13 in 19 milijoni evrov.

Ministrstvo potrdilo širitev

»Na ministrstvu smo dokument identifikacije investicijskega projekta – DIP – že potrdili za oba projekta, tako da Onkološki inštitut lahko nadaljuje z javnimi razpisi na podlagi popolne dokumentacije, s čimer bomo lahko umestili projekta v nacionalni načrt programov in tako fizično začeli s samimi investicijami,« je novinarjem povedal minister Poklukar. Kot je dejal, je gradnja stolpiča R izjemno pomembna za umestitev presejalnih programov, internistične onkologije, ki je vse obsežnejša, in dnevne bolnišnice, nadzidava stavbe H pa za dodatne površine za laboratorij, genetsko svetovanje in vse druge programe.

V igri sta dve rešitvi prostorske stiske: ožja, ki bi povečala prostorske zmogljivosti OI za skupno okoli 4000 kvadratnih metrov, in širša, ki bi prinesla okoli 7000 dodatnih kvadratnih metrov. Dokumentacija je sicer pripravljena za ožjo različico, a je minister Poklukar pojasnil, da je glede na slišano in videno v OI pripravljen tudi na širšo različico, ko bodo zbrani vsi potrebni podatki. Pogoj za izvedbo in časovnico teh investicij, ne glede na njun obseg, je sprememba občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana, kar naj bi se zgodilo v kratkem.

Državni program odslej na OI

Za obvladovanje raka imamo v Sloveniji že tretji zaporedni državni program. Z včerajšnjim dnem je po odločitvi ministra za zdravje prešel z ministrstva za zdravje, kjer je program celo desetletje upravljal zdravnik Branko Zakotnik, na Onkološki inštitut, kjer bosta zanj skrbela dr. Sonja Tošič in dr. Janez Žgajner. »Glavni cilji programa 2022–2026 je zmanjšanje rasti letne incidence, zmanjšanje umrljivosti – izboljšanje preživetja in povečanje kakovosti življenja po zaključenem zdravljenju. Te cilje je možno dosegati, če omogočimo vsem prebivalcem Slovenije enako širok dostop za zdravljenje onkoloških bolezni,« je dejal minister in spomnil, da državni program sledi evropskemu, pri katerem je Slovenija kot predsedujoča imela pomembno vlogo.

Rekorden obisk programa Zora

Za razliko od nekaterih tudi bolj razvitih držav, ki so v času epidemije covida-19 imele težave z zagotavljanjem zdravljenja raka, se zdravljenje onkoloških bolnikov v Sloveniji ni ustavilo niti za hip. Nasprotno, čeprav so v prvem valu začasno bili ustavljeni preventivni programi Dora, Zora in Svit, je na primer Dora že kmalu nadomestila zamujeno, lani pa smo v Sloveniji dosegli celo najvišji odstotek odziva žensk na povabilo: prišlo je kar 77 odstotkov povabljenih v program Zora. Vendar pa kljub temu še vedno precej bolnikov »manjka«.

Manjkajoči bolniki z rakom

»V prvem valu je bilo postavljenih 30 odstotkov diagnoz raka manj, kasneje deset odstotkov manj, občasno pa so bile diagnoze izenačene s primerljivimi obdobji prejšnjih let. Manjkajoči bolniki nekje so, a jih še nismo odkrili,« je povedala strokovna direktorica OI prof. dr. Irena Oblak. Novih bolnikov z rakom je namreč po statistiki vsako leto dva odstotka več, tako da je nemogoče, da bi jih bilo za desetino manj. Odkrivajo nove bolnike z bolj napredujočimi raki kot pred covidom, a uradnih podatkov o tem še ni oziroma niso celoviti, je povedala strokovna direktorica. Čakalnih dob za prvi, kontrolni in konziliarni pregled ni, z delom ob sobotah in popoldnevih so odpravili tudi čakalne dobe za diagnostiko, razen za napravo PET CT; a tu bi pomagal zgolj še en dodatni aparat, je povedala dr. Irena Oblak. Dolgoročno bi OI potreboval povsem novo, večjo bolnišnico.