V mavrični povorki tokrat okoli 2500 ljudi

Z današnjo povorko po ljubljanskih ulicah se zaključuje dvanajstdnevni Festival Parada ponosa 2019. Po navedbah organizatorjev se je v povorki zbralo okoli 2500 ljudi, vse skupaj pa je obiskovalcev dogodka približno 3000. Festival in parada minevata v znamenju pozivov k solidarnosti in aktivaciji v boju proti kulturi sovraštva.

Povorka, ki je ob glasbi in mavričnih barvah iz centra Metelkova krenila ob 18. uri in nato zaokrožila po središču Ljubljane do Novega trga, sicer predstavlja vrhunec dogajanja v okviru meseca ponosa, ki ga je LGBTIQ+ skupnost obeležila z več kot 30 dogodki po vsej državi. Parada še posebej svari pred kulturo sovraštva, vključno s sovražnim govorom.



Predsednica društva Parada ponosa Ljubljana in programska vodja Festivala Parada ponosa Ljubljana 2019 Simona Muršec je ob zaključku povorke poudarila, da bi si četrto leto, ko opravlja funkcijo, želela spregovoriti o vsem napredku in dosežkih v teh letih, a da žal tega ne more narediti.

Neodzivnost institucij, ki naj bi (za)ščitile

Povzela je besede Nine Perger iz upravnega odbora društva, da se v zadnjih letih ne soočamo le s porastom sovraštva, temveč tudi z neodzivnostjo institucij, ki naj bi (za)ščitile pripadnike marginaliziranih skupin.

»Priča smo ustvarjanju političnega življenja, ki temelji na iskanju enostavnih rešitev na ozadju lažnega in manipulativnega vzpostavljanja že znanih 'grešnih kozlov': LGBTIQ+ skupnosti, feministk, migrantov, prosilcev za azil in okoljevarstvenih aktivistov,« je opozorila in dodala, da kultura sovraštva ni nekaj, kar se bo samoizničilo, temveč trenutni čas terja »mobilizacijo in participacijo«.



Današnja povorka po mnenju organizatorjev dokazuje, da v boju proti kulturi sovraštva, strahu in poniževanja družba nikoli ni nemočna in da družbeno življenje soustvarjamo ljudje z lastno mobilizacijo in participacijo ter s povzdigovanjem glasu.

Vzorci nestrpnosti ne poznajo meja

Kulturo sovraštva pa lahko soustvarjamo tudi z neparticipacijo, s svojo pasivnostjo in tišino. Z vsako tišino to, kar je danes vsaj po tihem nesprejemljivo, že jutri postaja sprejemljivo, so v društvu Parada ponosa še zapisali v političnem sporočilu, katerega avtorica je omenjena Pergerjeva.

Sociolog Roman Kuhar je prebral govor, ki ga je spisal že pred desetimi leti, saj je s precej grenkobe ugotovil, da je aktualen še danes. V njem je med drugim izpostavil, da vzorci nestrpnosti ne poznajo meja in pozval h globalni solidarnosti s tistimi, ki jim kratijo človekove pravice.



V sklepnem delu povorke na Novem trgu sta udeležence povorke nagovorila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič in ljubljanski župan Zoran Janković.

Kot prvo parado ponosa v svetu štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za promocijo strpnosti. Prva parada ponosa je v Sloveniji potekala leta 2001.