Modernizacije si želijo, »ampak ne čez naše hiše«

Čeprav se je na začetku predstavitve na Mestni občini Kranj zdelo, da načrti o tem, kako bo drugi tir umeščen v prostor, še niso dokončni, pa je kmalu postalo jasno, da ima prednost najenostavnejša in najcenejša od treh možnosti. Ta pa predvideva rušenje okoli dvajsetih objektov, med njimi največ stanovanjskih, krajane pa boli tudi rušenje dela šolskega igrišča in stoletne lipe, ki stoji na njem.

Že pred dnevi je krajane Orehka, krajevne skupnosti blizu Kranja, močno razburila informacija o spremembi trase železniške proge skozi vas v okviru državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge na odseku Ljubljana–Kranj– Naklo. Ta je načrtovana, ker obstoječa trasa zaradi ovinka ne omogoča nadgradnje proge za doseganje hitrosti 160 kilometrov na uro, kar zahteva uredba iz Bruslja. Tak problem se je pojavil kar na tretjini celotne trase drugega tira.

Kot je na začetku predpredstavitve projekta (na zahtevo krajanov, ki so že med prazniki osnovali močno civilno iniciativo) dejal kranjski župan Matjaž Rakovec, je drugi tir s posodobitvijo železniškega projekta za občino ključen projekt, cilj pa je »razbremenitev cestnega prometa, ki poteka iz Kranja proti Ljubljani in obratno.«

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da odločitve ne bo sprejela politika, ampak strokovnjaki, ki bodo pri tem upoštevali vse vrste dejavnikov, od okoljskih in tehničnih do vplivov na življenje ljudi. Dejan Jurkovič, vodja sektorja za investicije v železnice, je poudaril, da je cilj, da se iz Kranja, Kamnika, Litije, Logatca in Ivančne Gorice zagotovi en vlak vsakih petnajst minut v najbolj obremenjenih časovnih obdobjih, ter zmanjša tovorni promet po cestah in se ga preusmeri na železnico. Tudi on je (precej neuspešno) miril krajane, da načrt še ni dokončen ter da je »javna razgrnitev opcij predvidena sredi leta, osnutek prostorskega načrta v jeseni in sprejetje konec leta, trenutno pa se šele vrednotijo vse variante.«

Kot je dejal Jurkovič za Delo, se po zdaj znanih podatkih v nobeni od variant rušenju objektov ne bi mogli popolnoma izogniti. O tem, da bi glavno železniško postajo v Kranju, ki je od Orehka oddaljena dva kilometra in do katere poteka sporni ovinek, premestili drugam, ne razmišljajo. Krajani so se izrekli tudi proti temu, da bi na Orehku dobili železniško postajališče, kar so vladni uradniki z veseljem sprejeli. V igri je po besedah Jurkoviča še gradnja proge pod pokritim vkopom, nad njim pa bi bilo možno vse, razen gradnje stanovanj, torej parkirišča, parki, otroška igrišča, vrtovi ... A tudi tukaj se rušenju ne bi mogli izogniti.

»Ne čez naše hiše«

Postopek je tak, je dejal Jurkovič, da cenilec lastnikom ovrednoti nepremičnino, ki je predmet rušenja, potem pa »praviloma pridemo do soglasja o ceni in prehodnega obdobja, v katerem si lahko posameznik najde drug objekt, če pa do tega ne pride, sledi postopek razlastninjenja, česar se praviloma ne poslužujemo.«

Predsednik krajevne skupnosti Orehek - Drulovka Anže Tršan je dejal, da je bilo njemu že rečeno, da se pogovarjajo o tem, kje bodo ljudje, ki jim bodo objekte rušili, na novo živeli. Dejal je tudi, da bo vlak zaradi nove proge le za 25 sekund hitrejši, na kar je Jurkovič odgovoril, da ne moremo pričakovati, da bo na odseku dveh kilometrov hitrejši za pet minut, lahko pa z modernizacijo potovalni čas med Jesenicam in Ljubljano skrajšamo za deset minut. Krajani, ki jih je bilo več kot dvesto, pa so v en glas sklenili, da si modernizacije sicer želijo, »ampak ne čez naše hiše.«