V Komendi zrasla največja matica na svetu

Štiri metre v širino, 3,6 metra v višino, dva metra v globino – to so mere največje matice na svetu, ki je težka dve toni. Rekorde v tej kategoriji so leta 2015 začeli meriti v ZDA, primat je začasno prevzela BiH in zdaj Slovenija. Matico si lahko ogleda vsakdo – stoji v komendski poslovni coni, na parkirišču podjetja Matica MB.

Kaj imajo skupnega ameriški most Golden Gate, vesoljsko plovilo Apollo 11 in antonov 225, največje letalo na svetu? Skupaj jih držijo matice, preprosti kovinski šestkotniki z navojem. »Naša strast so matice. Zato smo se odločili, da bomo z največjo matico na svetu kandidirali za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Naše podjetje raste, med krizo zaradi novega koronavirusa smo se preselili v nove poslovne prostore, kjer bomo odprli še prodajo na drobno,« je odločitev za izdelavo največje matice na svetu pojasnil Matej Burger, lastnik podjetja Matica MB. Največjo matico na svetu je izdelalo ljubljansko podjetje Lesnina OK (oblikovanje kovin). V podjetju so povedali, da je bila »zelo zanimiv izziv« in da bi jo, če bi obstajal ustrezen vijak in orodje, lahko brez težav privili, saj je natančna povečava razmeroma majhnega predmeta.

Ne zgolj posel, tudi povezovanje ljudi

Matej Burger ni razkril višine investicije, povedal pa je, da je poleg poslov eden od njegovih ciljev povezovanje ljudi (imajo, denimo, nogometno igrišče za okoliška podjetja, načrtujejo tudi otroško igrišče), zato je poleg svoje ekipe za projekt največje matice navdušil Primoža Vehovca, direktorja Lesnine OK, Domna Rozmana, menedžerja akrobatske skupine Dunking Devils, ki jo vabijo na športne in druge dogodke po vsem svetu, in vrhniško podjetje Dvig, ki je namestilo iz Ljubljane pripeljano matico. Najprej kot poligon za poklicne akrobate, nato kot atrakcijo, ki si jo lahko ogleda vsak. Rozman je bil navdušen nad projektom. »V karieri smo izvedli že marsikaj, denimo akrobatiko na potujočem vlaku na soški progi. Matica je bila zaradi izjemnih dimenzij dober poligon, da pokažemo, kaj znamo.«

Slovenci smo radi rekorderji

Guinnessova knjiga rekordov je svetovna prodajna uspešnica. Ustanovil jo je Hugh Beaver, nekoč direktor slovite irske pivovarne Guinness, v njej so na približno 270 straneh zapisani rekordi iz različnih disciplin, nekateri so zelo zabavni, mnogi pa zahtevajo vrhunsko telesno in duševno pripravljenost. V knjigi rekordov 2020 je 23 slovenskih (trije od teh so v mednarodni verziji). Za vpis se vsak dan poteguje sto prijav, skozi sito jih pride od pet do 15 odstotkov. Slovenci z lovom na rekorde popestrimo kakšno javno prireditev, denimo s kulinaričnim presežkom ali rekordnim številom koscev, Društvo podeželske mladine Škofja Loka jih je zbralo kar 564. Med svežimi slovenskimi podvigi je maratonsko kvačkanje, ki sta ga februarja izvedli Korošici Jadranka Smiljič in Anita Kac ter je trajalo več kot 24 ur.