V Kočevju občasno brez dežurnega zdravnika

Zaradi situacije pri zdravstvenem kadru v času dopustov in številnih odsotnosti kljub večtedenskemu trudu ni bilo mogoče zagotoviti 24-urne prisotnosti zdravnika na NMP Kočevje (urgenca), začenši s preteklim koncem tedna, piše na spletni ZD Kočevje. Tamkajšnji direktor Gregor Košir pojasnjuje, da so tudi zdravniki, ki sicer pokrivajo dežurstva v okviru pogodbenega sodelovanja, število razpoložljivih terminov v poletnem času bistveno zmanjšali.

Najmanj zanimanja za družinsko medicino

»Več kot 20 pozivov na različne naslove po asistenci v okviru pomoči je bilo tako neuspešnih, saj se z zahtevno situacijo pomanjkanja kadra soočajo tudi številne druge institucije. Zato bo nekaj nočnih terminov v okviru NMP v prihodnjih tednih ostalo nepokritih z zdravniškim kadrom. Reševalne ekipe bodo delovale v celoti v okrepljeni sestavi v tesnem sodelovanju s centralno urgentno službo 112 ter zdravniškim kadrom okoliških zdravstvenih institucij. Vse nujne oziroma urgentne zadeve bodo obravnavane v skladu s strokovnimi protokoli. Vse nenujne zadeve bodo ustrezno striažirane in ustrezno preusmerjene.«

Glede kadrovskih težav je obveščeno tudi ministrstvo za zdravje, s katerim tesno sodelujejo pri iskanju najustreznejših rešitev. Verjamejo, da gre za izredne okoliščine in da bo običajen sistem vzpostavljen v najkrajšem možnem času.

Paciente prosijo za razumevanje. »Še naprej se bomo trudili, da nihče ne bo ostal brez zdravniške oskrbe,« je sklenil direktor v obvestilu pacientom.

V Kočevju že dlje časa kronično primanjkuje družinskih zdravnikov in pediatrov. »Brez težav bi lahko zaposlili dva do tri pediatre, tri ali še več družinskih zdravnikov in tri urgentne zdravnike, prijav na razpise ni,« opisuje razmere Košir.

Pacienti brez zdravnika – ali ni mogoče ničesar narediti?

V delo na nujni medicinski pomoči so pri njih skupaj polno vpeti trije zdravniki, od tega dva koncesionarja. Občasno lahko na pomoč priskočijo tri mlade zdravnice, tudi mamice, ki lahko do tretjega leta starosti ne opravljajo dežurstev, prav tako dežurstev ni dolžan opravljati eden od zdravnikov, ki je dopolnil 55 let, eden pa je dolgotrajno bolniško odsoten, zato kadrovski manko rešujejo s pogodbeniki od vsepovsod (Brežice, Murska Sobota ...). A v dopustniškem času je možnosti za sodelovanje z njimi bistveno manj.

Razlike med hišnimi in zunanjimi zdravniki

Košir priznava, da so problem tudi nakopičeni dopusti, ki jih morajo zaposleni porabiti. Zdravniki imajo namreč tudi po 50 dni dopusta (mladi zdravniki okoli 30 dni), v času covida je bilo veliko neizrabljenega. V dopuste nisem želel posegati, je dejal prvi mož ZD Kočevje. Meni, da bi, če bi zarezali v te pravice, le še dodatno izgubili zaposlene.

Sicer pa so po njegovem največji problem za nastale razmere, plačila. »Redno zaposlene hišne zdravnike se plača po pogodbi v okviru plačnih razredov, za uro dežurstva pa prejmejo od 20-25 evrov bruto. Zdravnik, ki ga moramo najeti od zunaj, pa za uro dežurstva dobi 10-15 evrov bruto več. In to je rak rana problema, ki se ga interventni zakon ni niti dotaknil,« je opozoril Košir.

Drugih vzvodov za nagrajevanje ni in ko hišni zdravniki vidijo to razliko v plačilu za isto delo, postanejo le še bolj nemotivirani, pripoveduje direktor, žalosten, ker se mora ukvarjati s takimi nesmisli.

Po njegovem je nujna izenačitev pogojev: »Domači zdravniki v Kočevju oddelajo veliko večina dela že v kadrovsko podhranjenih ambulantah, pa plačnem podorčju pa so podcenjeni, kar ni pošteno. Na tak način ne moremo ohraniti kvalitete javne storitve.«

Dodal je, da so javni zdravstveni domovi postali tržnica: »Direktorji barantamo, kličemo drug drugega, da bi si zagotovili zdravnika. To je katastrofa.«

Zdravniki naj se pri pritožbah izpostavijo

Odziv ministrstva

Na ministrstvu za zdravje so v ponedeljek zdravstvenim domovom poslali informacije o težavah zdravstvenih domov (ZD) pri zagotavljanju zdravnikov za delo v ambulantah nujne medicinske pomoči (NMP) in za vključevanje v sistem NMP. Težave, ki nastajajo zaradi dopustov in bolniških odsotnosti zaradi novega koronavirusa lahko v nekaterih manjših zdravstvenih domovih predstavljajo nevarnost popolne odsotnosti zdravniškega kadra.

Zavodom, ki organizirajo službo NMP, zaradi vse bolj pereče problematike na ministrstvu svetujejo, da v primeru nenačrtovanih odsotnosti zdravnikov zaradi prebolevanja covida-19 ali drugih izrednih razlogov delo preostalih zdravnikov prilagodijo tako, da bodo na svojem območju lahko zagotavljali izvajanje nujnih zdravstvenih storitev v ambulanti zdravstvenega doma in NMP.

Zavodom priporočajo, naj zdravnika za izvajanje NMP na terenu aktivirajo, kadar je to res nujno potrebno: »Pri tem pozivamo predvsem večje zavode, da poskušajo v okviru svojih zmožnosti (...) pomagati manjšim enotam NMP v primeru težav z izpadom zdravniškega kadra.«

Izvajalci lahko po navedbah ministrstva začasno organizirajo izvajanje NMP tudi na skupnem širšem območju, vendar z jasnim medsebojnim dogovorom in obvestili za uporabnike na svojem območju.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so pristojni za urejanje predpisov glede pogojev in načinov delovanja NMP v skladu zakonodajo, javni zdravstveni zavodi pa morajo zagotavljati službo NMP v skladu z veljavno mrežo. »Hkrati se ministrstvo aktivno ukvarja s problematiko pomanjkanja zdravniškega kadra in išče sistemske rešitve na primarni ravni, s čimer bi posledično ohranil tudi ustrezen nivo nudenja NMP prebivalstvu.«

Problem v Domovih starejših občanov

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pa so pred dnevi opozorili, da stanovalci v domovih za starejše (DSO) vse težje pridejo do družinskega zdravnika, saj so zdravstveni domovi drastično zmanjšali prisotnost družinskih zdravnikov ali celo zavrnili zagotavljanje domskega zdravnika.

»Vse pogosteje namreč prejemamo obvestila članov, da so zdravstveni domovi zaradi kadrovskih težav še dodatno zmanjšali prisotnost zdravnika v domu ali zavrnili izvajanje programa splošne ambulante v socialnovarstvenem zavodu, čeprav jih k temu zavezujeta tako zakon kot tudi splošni dogovor,« so besede sekretarja skupnosti socialnih zavodov Denisa Sahernika.

Slednji opozarja, da zaradi premajhne prisotnosti družinskih zdravnikov stanovalci ob prihodu v dom marsikje niso več takoj zdravniško pregledani, ampak se prvi pregled opravi z zamudo. Zamujajo tudi drugi zdravniški pregledi ter predpisovanje receptov in napotnic.

»Zaposleni so se zato pri skrbi za stanovalce vse pogosteje prisiljeni obračati na urgentne službe, kar pa seveda ne more nadomestiti dela družinskih zdravnikov, ki jih stanovalci, ki se za bivanje v domu pogosto odločijo predvsem zaradi zdravstvenih težav, nujno potrebujejo. Pri stanovalcih, ki so dalj časa brez dostopa do družinskega zdravnika, se lahko namreč kronične zdravstvene težave hitro poslabšajo. In nenazadnje so v stiski tudi svojci, ki se vse težje posvetujejo z domskim zdravnikom ali pridobijo celovite informacije o zdravstvenem stanju svojih bližnjih,« opozarja.

Menda v številnih DSO poleti sploh ni zdravnika.

Domski zdravnik in predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič je dejal, da na takšen razplet dogodkov opozarjajo od ustanovitve sindikata leta 2012. »Razmere se bodo žal še slabšale.«

Ministrstvo za zdravje in ZZZS so v Skupnosti socialnih zavodov pozvali k ukrepanju, tam pa pravijo, da že iščejo sistemske rešitve.