V Kanalu ob Soči danes »izredne razmere«

Ljubljana – Kanal ob Soči bo danes v znamenju »izrednih dogodkov«, povezanih z namero anhovskega Salonita, da poveča sosežig odpadkov v svoji peči: na izredni seji se bodo sestali kanalski svetniki, ki so medse povabili zdravnike, da na podlagi analiz argumentirano predstavijo stanje okolja in zdravja ljudi ob Soči.

Več tisoč ljudi napoveduje tudi prihod na shod v podporo pozivu slovenskih zdravnikov z Nevenko Mlinar na čelu, ki so se v boju proti nadaljnjemu zastrupljanju Soške doline poenotili kot še nikoli do zdaj. Shod so poimenovali »Shod za našo prihodnost«, pred dnevi ustanovljena lokalna civilna iniciativa Danes je organizirala tudi brezplačne prevoze z avtobusi oziroma kombiji v Kanal, ker ne želi, da se ponovi zgodba z azbestom ter več tisoč bolnimi in umirajočimi. Iniciativa se zavzema za izenačitev dopustnih mejnih vrednosti za sežigalnice in industrijske naprave, kakršna je tudi v Salonitu, kjer gorivo nadomeščajo z odpadki, za upoštevanje načela previdnosti in upoštevanje zdravstvenega stanja lokalnih prebivalcev pri izdaji okoljevarstvenih dovoljenj onesnaževalcem.

Dodaten sežig ni sprejemljiv

V skladu z veljavnim dovoljenjem sme Salonit s prahom onesnaževati dvakrat bolj kot »prava« sežigalnica, z rakotvornim skupnim organskim ogljikom pa celo petkrat bolj. Benzena je v obdobju 2013–2018 emitiral dobrih 18 ton, kar je skoraj polovica vseh slovenskih emisij te rakotvorne snovi. Od 559 primerov azbestoze v Sloveniji v slabih dveh desetletjih so jih petsto odkrili na Goriškem, na območju, ki ga dosežejo izpusti iz Salonita; od 189 primerov mezotelioma so jih 128 odkrili v dolini Soče. Nevenka Mlinar, zdravnica splošne medicine iz Deskel, ki dela v nekdanji obratni ambulanti tovarne Salonit Anhovo, pravi, da ni sprejemljivo, da bi srednjo Soško dolino in njene ljudi, ki že zdaj nadpovprečno obolevajo in umirajo, obremenjevali z emisijami zaradi dodatnega sežiganja.



Pri njej se zdravi okoli 1700 pacientov, večini je država priznala poklicno bolezen zaradi azbesta. V zadnjih dvajsetih letih so samo v tej ambulanti odkrili 450 rakavih bolezni, 82 pacientov je zbolelo zaradi mezotelioma. »Če upoštevamo podatke za vso državo in bi bila naša ambulanta povprečna slovenska ambulanta, bi v teh letih za mezoteliomom zbolel manj kot en bolnik, pripoveduje Mlinarjeva. Z ljudmi, na smrt bolnimi zaradi azbesta, se ukvarja vsak dan in pravi: »Pri ljudeh je nenehen strah, da bodo zboleli zaradi mezotelioma ali kakega drugega raka. In ko se to zgodi, so nekako že pripravljeni. Velika večina jih novico sprejme mirno, celo stoično. Obnemimo. Vedo, kaj sledi …« Daljši intervju z Nevenko Mlinar bomo objavili na delo.si.