Ljubljana – V domovih starejših občanov zahtevajo vzpostavitev zunanjih enot za izolacijo obolelih stanovalcev. Siljenje v »sive« in »rdeče cone« v domovih krši zakonodajo, pravijo, posluha na ministrstvih za delo, družino in socialne zadeve ter za zdravje pa ne zaznajo. Grozijo z zapustitvijo vladne delovne skupine, v kateri odločajo o ukrepih v njihovih enotah.
Ministrstvo za delo ne popušča in vztraja pri svojem, je bila kratka informacija
Blaža Kovača iz Amnesty International Slovenije ob današnjem sestanku predstavnikov Skupnosti socialnih zavodov, Skupnosti varstveno delovnih centrov in Skupnosti centrov za usposabljanje, delo in varstvo s predstavniki ministrstev za delo in za zdravje ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Le malo pred tem sta obe skupnosti objavili Zahtevo po zagotovitvi zunanjih enot za osamitev obolelih s koronavirusno boleznijo 19, naslovljeno na obe ministrstvi. Podpisali so jo tudi na Amnesty International Slovenije in v Društvu Spominčica.
»Tisto, na kar smo ves čas opozarjali med prvim valom, se ni bistveno spremenilo. Ministrstvo za zdravje vztraja pri svojem. Lahko se bo zgodilo, kar se je med prvim valom,« je razmere v domovih komentiral v. d. sekretarja Skupnosti socialnih zavodov
Denis Sahernik.
Že 24. aprila, med prvim valom, so v domovih po vsej državi s petnajstminutnim protestom opozarjali, da so ukrepi države neustrezni, stanovalci pa diskriminirani. V času vračanja okužb v domove v obeh skupnostih opozarjajo, da je po trenutno veljavni zakonodaji za obolele s koronavirusno boleznijo 19 obvezna popolna osamitev. Zakonodaja določa tudi, da se osamitev brez izjeme izvede v pooblaščenem zdravstvenem zavodu, v posebnem prostoru z zagotovljeno visoko stopnjo varnosti za preprečitev širjenja povzročitelja.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Večina socialnovarstvenih zavodov in varstveno delovnih centrov nima osnovnih prostorskih, tehničnih, kadrovskih in drugih virov za izvajanje učinkovite osamitve, niti ne gre za pooblaščene zdravstvene zavode, so zapisali. Prisilo iz zadnje vladne odredbe s 7. julija, da socialnovarstveni zavodi in varstveno delovni centri vzpostavijo tako imenovane sive in rdeče cone oziroma osamitve na domačih naslovih in v socialnovarstvenih zavodih, razumejo kot neskladno z omenjeno zakonodajo.
»Osamitev zunaj zavoda ali centra ne more biti predmet vsakokratnega zamudnega dogovarjanja ali celo improvizacije, ko pride do okužbe ali suma okužbe. Nujna je sistemska ureditev, ki bo takšno ukrepanje vnaprej predvidela v vseh prizadetih zavodih in centrih ter jim s tem omogočila hitro odzivanje,« so še zapisali.
Zahtevajo tudi sistemski nadzor očitkov o tako imenovanem vnaprejšnjem triažiranju še neokuženih stanovalcev domov za starejše in vložnih listih, kar še ni dobilo epiloga. Zahtevajo nadzor, ki bo vključeval odločevalske procese na vseh, tudi na najvišji ravni.
Če jim ne bo ugodeno do 1. avgusta, grozijo s protestnim izstopom iz delovne skupine, v kateri pripravljajo protokol ukrepov med epidemijo. »Ne vidimo smisla obstoja v skupini, v kateri naših predlogov in opozoril ne upoštevajo,« je dodal Sahernik. V skupini so sicer na vladni strani predstavniki obeh ministrstev in NIJZ.
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Bolnišnični oddelki za stanovalce domov
Na ministrstvu za delo nam »vztrajanja pri svojem« danes niso potrdili, tudi očitkov iz zahteve še niso komentirali. Za naslednji teden so napovedali ponovni sestanek glede uresničljivih ukrepov v okviru zmožnostih. Kadrovsko stisko v domovih razumejo, so zapisali v odgovoru, vidijo jo kot posledico ravnanja v zadnjih 15 letih. Za reševanje tega obljubljajo 31 milijonov evrov iz četrtega protikoronskega zakona.
Kot so še dodali, so jih z ministrstva za zdravje seznanili o vzpostavitvi štirih negovalnih oddelkov za covid-19 v UKC Ljubljana, UKC Maribor in splošnih bolnicah Šempeter ter Novo mesto. Tovrstna pomoč domovom bo le začasna, na te oddelke bodo nameščali oskrbovance domov z okužbo, ki pa niso zboleli in torej zaradi covida-19 ne potrebujejo bolnišnične oskrbe. V bolnišnice jih bodo premestili za dva ali tri dni.
»Po eni strani imamo zdravstveno stroko, ki jasno pove, kakšni naj bi bili protokoli, na drugi strani pa imamo skupnost, ki pozna konkretne prostorske in kadrovske pogoje. Iščemo pot, ki bo najprimernejša za uporabnika, da mu bosta zagotovljena varnost in zdravje,« je po današnjem sestanku izjavil državni sekretar na ministrstvu za delo
Cveto Uršič.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Zahteva po zagotovitvi zunanjih enot za osamitev obolelih s koronavirusno boleznijo 19
»Po trenutno veljavni zakonodaji (Zakon o nalezljivih boleznih v povezavi s Pravilnikom o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje) je za obolele s koronavirusno boleznijo Covid-19 obvezna popolna osamitev. 12. člen pravilnika določa, da se osamitev brez izjeme izvede v pooblaščenem zdravstvenem zavodu, v posebnem prostoru z zagotovljeno visoko stopnjo varnosti za preprečitev širjenja povzročitelja.
Tukaj pa nastopi težava, saj večina socialnovarstvenih zavodov in varstveno-delovnih centrov nima osnovnih prostorskih, tehničnih, kadrovskih in drugih virov za izvajanje popolne in učinkovite osamitve oseb, okuženih s koronavirusom, niti ne gre za pooblaščen zdravstveni zavod, kot to zahteva veljavna zakonodaja. Prisila, da socialnovarstveni zavodi in varstveno-delovni centri vzpostavijo tako imenovano »sivo« in »rdečo cono«, je torej v nasprotju s trenutno veljavno zakonodajo.
Vlada RS je 7. julija 2020 izdala Odredbo o začasnem ukrepu prepustitve nastanitvenih objektov zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Ur. L. št. 95/2020), ki v nasprotju z zakonodajo predvideva osamitve na domačem naslovu in v socialnovarstvenih zavodih – na kar podpisniki ne morejo pristati. Odredbo je treba v tem delu spremeniti.
Podpisniki vztrajamo, da se osamitve izvajajo izključno v pooblaščenih zdravstvenih zavodih ali v drugih nujnih kapacitetah, ki po arhitekturni zasnovi, opremljenosti in kadru ustrezajo standardom za pooblaščene zdravstvene zavode, da se lahko spopadejo z nalezljivimi boleznimi.
Osamitev izven zavoda ali centra ne more biti predmet vsakokratnega zamudnega dogovarjanja ali celo improvizacije, ko pride do okužbe ali suma okužbe. Nujna je sistemska ureditev, ki bo takšno ukrepanje vnaprej predvidela v vseh prizadetih zavodih in centrih ter jim s tem omogočila hitro odzivanje. Zadrževanje obolelih s koronavirusno boleznijo Covid-19 v socialnovarstvenih zavodih in centrih lahko ogroža zdravje in krši pravice zdravih stanovalcev.
Po veljavni zakonodaji ima vsakdo – tudi stanovalke in stanovalci zavodov ter uporabniki varstveno-delovnih centrov – pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi (4. člen Zakona o nalezljivih boleznih). Prav vsakdo pa ima tudi pravico do najvišje možne ravni zdravja.
Podpisniki tudi zavračamo ocene, da je za okužene stanovalce oziroma uporabnike bolje, da ostanejo v domu za starejše ali varstveno-delovnem centru, saj naj bi bilo zanje to manj stresno in bolj udobno, okolje pa bolj »domače«. Aktualna navodila od domov za starejše recimo zahtevajo, da stanovalce ob sumu na okužbo preseli iz njihovih sob v t. i. sivo cono (prva premestitev).
Če je okužba potrjena, se stanovalce preseli še enkrat, tokrat v t. i. rdečo cono. V obeh conah so odstranjeni predmeti, kot so zavese, slike, rože in preproge, ter tudi vse osebne stvari stanovalcev. Tovrstno večkratno premeščanje po domu je za stanovalce prav tako stresno kot premestitev v zunanji pooblaščen zdravstveni zavod za osamitev. Ob tem pa je treba seveda osamitev izvesti izjemno skrbno za lajšanje morebitnih stisk.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije in Skupnost varstveno-delovnih centrov skupaj z ostalimi podpisniki zato od oblasti zahtevata, da do 1. avgusta 2020 zagotovijo in ustrezno opremijo zunanje kapacitete za osamitev (hoteli, vojašnice, druga ustrezna infrastruktura) in ustrezno popravijo zgoraj navedene Odredbe.
Če v roku zahtevam ne bo ugodeno, se Skupnost socialnih zavodov Slovenije umika iz vseh delovnih skupin na tem področju.
V zvezi z očitki tednika Mladina o spornosti vnaprejšnjega triažiranja še neokuženih stanovalcev domov za starejše in vložnimi listi, kar še ni dobilo epiloga, pa oblasti pozivamo, da poleg strokovnega nadzora dela zdravstvenih delavcev glede vprašanja vložnih listov izvede tudi sistemski nadzor, ki bo zajel odločevalske procese na vseh, tudi najvišji ravni. Posebno skrb je potrebno nameniti objektivnosti in neodvisnosti sistemskega nadzora.
Spodaj podpisane organizacije na podlagi pooblastil, prejetih po elektronski pošti, sopodpisujejo navedeno stališče Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Skupnosti varstveno delovnih centrov.«
Podpisniki: Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Skupnost varstveno delovnih centrov Slovenije, Amnesty International Slovenije, Društvo Spominčica
Komentarji