Ljubljana – Rak je v Sloveniji vodilni vzrok prezgodnje smrti, opuščanje priporočil proti raku pa lahko pripelje do veliko hujših posledic, kot jih prinaša covid-19, ob evropskem tednu boja proti raku, ki se je začel včeraj in traja do konca maja, opozarjajo v Zvezi slovenskih društev za boj proti raku, na Onkološkem inštitutu Ljubljana, na ministrstvu za zdravje in v državnem programu za obvladovanje raka.
Zdravniki in drugi strokovnjaki poudarjajo, kako pomembno je, da tudi v času epidemije zaradi koronavirusa in po njej
skrbimo za svoje zdravje na vseh področjih, vključno s preventivo proti raku. Prebivalce Slovenije pozivajo, naj še naprej skrbijo za zdrav življenjski slog, se ne prepustijo škodljivim razvadam za zdravje, se odzovejo vabilom v presejalne programe za raka, kot so Zora, Dora in Svit, ter so pozorni na zgodnje znake raka. Predvsem pa naj ne odlašajo z obiskom pri zdravniku.
· V Sloveniji za rakom vsako leto zboli 15.200 ljudi.
· Vsak dan raka na novo odkrijejo pri 41 Slovencih.
· Poziv, naj se odzovemo vabilom Zore, Dore in Svita.
Pomembno je zgodnje odkrivanje
V Sloveniji za rakom vsako leto zboli 15.200 ljudi, kljub napredku na področju preventive, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja. Vsak dan raka na novo odkrijejo pri 41 Slovencih. Zaradi te bolezni vsako leto umre okoli 6200 ljudi. V zadnjem desetletju je rak v Sloveniji vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah je na drugem mestu. Več kot tri petine zbolelih je starejših od 65 let. Vendar pa za rakom zbolevajo in zaradi njega umirajo v povprečju mlajši kot pri covidu-19. Tako rak v Sloveniji ostaja vodilni vzrok prezgodnje smrti, saj povzroči približno 44 odstotkov vseh smrti pred 65. letom.
Nekatere rake je mogoče odkriti zgodaj, zato je nujno, da tudi v času covida-19 kot družba in posamezniki naredimo vse, kar je v naši moči, da ljudje ne bodo zbolevali in umirali zaradi rakov, ki bi jih lahko preprečili ali odkrili zgodaj, opozarjajo strokovnjaki. Zdravnica dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, med drugim pravi, da je v času covida-19 še bolj pomembno, da posamezniki upoštevamo priporočila za zdravo življenje brez raka tudi v tem času, ko nas je morda bolj kot raka strah bolezni covid-19 in ko morda nočemo obremenjevati zdravstvenih delavcev zaradi bolezni, ki niso povezane s covidom-19: »Z upoštevanjem preprostih
12 priporočil Evropskega kodeksa proti raku lahko skupaj dosežemo, da ljudje v času epidemije covid-19 in po njej ne bodo zbolevali in umirali zaradi rakov, ki bi jih lahko preprečili ali odkrili zgodaj.«
Dvanajst priporočil
V četrti, dopolnjeni različici Evropskega kodeksa proti raku, je 12 nasvetov, kako lahko zmanjšamo ogroženost zaradi raka ali to bolezen odkrijemo, še preden nas težave pripeljejo k zdravniku. Mednarodna agencija za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjuje, da lahko z upoštevanjem teh pravil preprečimo dve petini vseh smrti zaradi raka. Večina nasvetov je namenjena tudi zmanjševanju drugih kroničnih bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja, ki so tudi sicer najusodnejše. Priporočila so naslednja: ne kadite, ne izpostavljajte sebe in drugih tobačnemu dimu iz okolja, vzdržujte zdravo in normalno telesno težo, vsak dan bodite telesno dejavni, prehranjujte se zdravo, omejite vse vrste alkoholnih pijač, čim manj se izpostavljajte sončnim žarkom, na delovnem mestu se zaščitite pred nevarnimi snovmi, varujte se pred ionizirajočim sevanjem, ženske naj dojijo otroke in omejijo jemanje hormonskih zdravil za lajšanje težav v menopavzi, cepite otroke proti hepatitisu B in humanim papilomskim virusom (HPV) in udeležujte se organiziranih presejalnih programov, kot so Svit, Zora in Dora.
Manj napotnic za onkološko obravnavo
Skrb zbujajoči so podatki slovenskega registra raka na Onkološkem inštitutu, ki že kažejo upad onkoloških obravnav v državi. Že marca, še bolj pa aprila, so zaznali zmanjšanje števila novih bolnikov z rakom. Podatki o izdanih napotnicah, ki jih sicer vodi NIJZ, pa kažejo, da je bilo aprilu izdanih manj napotnic za onkološko obravnavo, tako tistih za prvi pregled, še večji upad pa so zaznali pri izdanih napotnicah za kontrolni pregled. Napotovanje bolnikov na onkološko genetsko svetovanje in testiranje pa se je ustavilo.
Natančnega vzroka za upad onkoloških obravnav še ne poznajo. Lahko da se ljudje v času epidemije niso obračali na osebne zdravnike, ali je bil dostop do osebnih zdravnikov otežen ali pa so zdravniki izdali manj napotnic, saj so bile diagnostične preiskave okrnjene. Delno upad pripisujejo tudi začasni zaustavitvi presejalnih programov za raka in prenaročanju kontrolnih pregledov po končanem zdravljenju.
Onkologi opozarjajo, naj bomo pozorni na zgodnje znake raka in ne odlašajmo z obiskom zdravnika. Poudarjajo, da sta diagnostika in zdravljenje raka potekala varno in neprekinjeno tudi v času epidemije in bosta še naprej. Prav zgodnje odkritje raka je namreč najpomembnejši dejavnik, ki pomembno doprinese k večjemu preživetju bolnikov.
Komentarji