Goriška brda s svojo lokacijo in ponudbo postajajo prepoznavni del slovenskega turizma, ki je v zadnjih letih dobil veter v jadra. V zadnjih štirih letih se je število turističnih prenočitev potrojilo, obeti na krilih aktivnega turizma, kulturne dediščine, enogastronomije in tudi porok so še boljši.
Razvoj briškega turizma. Foto Infografika Delo
Čeprav slabih 45.000 lanskih prenočitev Goriških brd ne uvršča med gonilne sile slovenskega turizma, hribovito območje na naši zahodni meji izpolnjuje strateško usmeritev v butični turizem. »Za letos spet lahko napovedujemo odlično sezono, kar se že kaže v zasedenosti zmogljivosti. Opazno je tudi povečano povpraševanje po doživetjih,« našteva direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda
Tina Novak Samec in poudarja, da se na njihovih lokacijah hkrati povečuje število porok. Lani si je zakonski jarem nadelo 79 parov, letos jih pričakujejo še več. Zanimanja prihajajo iz Velike Britanije in tudi iz ZDA.
Vse poti vodijo v Slapnik
V Goriških brdih največ pozornosti javnosti jemlje napovedana obnova zapuščene vasi Slapnik s hkratnim snemanjem resničnostnega šova. Župan Franc Mužič je še vedno prepričan, da bodo skupaj s slovensko skupino Tempo, ki pripravlja projekt, premagali težave s pridobitvijo lastništev vseh 17 objektov. Ko so čakali na privolitev za prodajo zadnje lastnice hiše, ki živi v Avstraliji, je namreč umrl eden od preostalih lastnikov, dva njegova dediča pa zdaj šele iščejo. »Upam, da bo zadeva res kmalu rešena. Potrebujemo še nekaj potrpljenja,« je povedal župan.
Brda bodo že spomladi gostila številne turistične, športne in kulturne dogodke ter festivale (Praznik rebule in oljčnega olja,
Brda in vino, Pomladni festival pohodništva,
Eco maratona Collio-Brda, Collio-Brda MTB Cup).
Piko na i prostoru želi postaviti osem lokalnih skupnosti z vpisom Goriških brd na Unescov seznam svetovne dediščine. Leta 2015 so podpisale pismo o nameri, trenutno pa pripravljajo dokumentacijo za vpis na poskusni seznam. »Upam, da jo bomo na sedež Unesca oddali še letos. Izjemna vrednost prostora je terasirana kulturna krajina. Terase sicer poznamo po vsem svetu, toda takšnih, kakršna so tu, ni. Posebnost je gradnja teras iz zemlje in tudi način obdelave,« je sklenila Tina Novak Samec.
Enogastronomija je adut Brd. Foto Blaž Močnik
Strokovno degustacijo avtohtone sorte rebula bodo čezmejno povezani vinarji, združeni v projektu
Brda – Home of rebula, v torek pripravili in ponudili gostom na mednarodnem vinskem sejmu v Veroni, osrednji dogodek o rebuli pa bo konec avgusta letos v Brdih.
Komentarji