Ustavnopravne neskladnosti v skoraj vseh členih zakona poslancev Svobode

Jutri bi moral odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnavati predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991–1994, a je v imenu predlagateljev vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič zahtevala umik obravnave. Zakonodajnopravna služba je imela pripombe na skoraj vse člene sicer kratkega zakona.

Predlog zakona so decembra lani vložili trije poslanci Gibanja Svoboda z Martinom Premkom na čelu. »Tako kot je bila osamosvojitev Slovenije stvar vseh državljanov, tako imajo vsi državljani tudi pravico vedeti, kaj vse se je dogajalo v tem času,« je takrat povedal Premk. Za predlogom zakona je stala celotna poslanska skupina Gibanja Svoboda, z drugimi poslanskimi skupinami pa se o podpori niso dogovarjali.

Poslanec je pojasnil, da je bil takšen predlog že v obravnavi leta 2011, a ni bil sprejet, zato so se v Gibanju Svoboda odločili, da to zgodbo dokončajo. Stranka SDS se je takrat zavzemala za takojšnje odprtje arhivov o trgovini z orožjem, takratna levosredinska koalicija pa je podpirala pripravo posebnega zakona. Zakon zaradi predčasnih volitev tistega leta ni bil sprejet.

Neskladnosti pri večini členov

»V obdobju, ko so se te stvari dogajale, torej trgovanje z orožjem, nisem bila še niti polnoletna, torej je minilo veliko časa, najmanj 30 let, in čas je, da si o temah, ki še vedno razdvajajo naš narod, državljani sami ustvarijo svoje mnenje,« je zakonski predlog utemeljevala njegova sopodpisnica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Na začetku februarja je zakonodajnopravna služba državnega zbora pripravila mnenje o zakonu, ki ima devet členov. Pri večini členov so ugotovili ustavnopravne neskladnosti. Že pri namenu zakona v prvem členu so opozorili na ustavnopravno nedopustnost ugotavljanja odgovornosti in vpletenosti oseb na način, kot je razvidno iz predloga zakona. To je odgovornost takratnih nosilcev javnih funkcij – med letoma 1991 in 1994 je bil obrambni minister Janez Janša.

Koalicijski stranki umik presenetil

Premalo določna pa je tudi ureditev iz četrtega in petega odstavka tretjega člena predloga zakona, ki določenim kategorijam oseb v celoti odreka varstvo osebnih podatkov z določbo, da določeni osebni podatki ne uživajo varstva osebnih podatkov.

»To je zakonsko skrpucalo predsednice državnega zbora in Martina Premka. Poslanci Gibanja Svoboda se zdaj rešujejo z bizarnim razlogom za umik zakona. Zakonski predlog je v nasprotju z drugim členom ustave in načelom pravne varnosti kot sestavine načela pravne države,« meni članica odbora za notranje zadeve in poslanka SDS Anja Bah Žibert.

Nataša Avšič Bogovič je v zahtevi za umik točke zapisala, da je Premk, ki bi moral predlog zakona preložiti in zagovarjati, v četrtek zadržan. Koalicijski stranki je umik zakona presenetil, v Gibanju Svoboda pa se zavedajo, da je treba predlog popraviti, neuradno čakajo na vrnitev strokovnega sodelavca za to področje, popravljeni zakon pa želijo vrniti v obravnavo.