Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje

Ljubljana – Ustavno sodišče je razsodilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu, torej poslancem, je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti osmih členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je prav tako izpodbijal državni svet.

Omenjeni neustavni člen določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov v njem določeni okraji po 26 letih ne ustrezajo več merilom, ki jih določa zakon o volitvah, saj se  razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji vse bolj povečuje.

Po mnenju stroke obstajata dve optimalni rešitvi, bodisi popravljanje mej okrajev na način, da bodo vsi imeli približno enako število prebivalcev, druga možnost je njihova ukinitev in uvedba preferenčnih glasov, kot jih poznamo denimo na evropskih volitvah.

Težko dosegljiva ustavna večina

Premier Marjan Šarec, ki se trenutno mudi v Bruslju na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, je za Delo odgovoril, da je zdaj še toliko bolj na mesto razmislek o navedenih rešitvah, čeprav sodišče hkrati ugotavlja, da imajo volivci že danes odločilen vpliv na izvolitev kandidata. »Že koalicijski sporazum napoveduje razmislek o spremembi veljavnega volilnega sistema, ki pa bi moral ostati proporcionalen. A treba se je zavedati, da zakonske spremembe potrebujejo najmanj 60 poslanskih glasov.«

Ali obstaja večinska pripravljenost za spremembe, bo na posvetih s poslanskimi skupinami v začetku prihodnjega leta ugotavljal predsednik republike Borut Pahor, smo izvedeli iz njegovega kabineta. O tem je prejšnji teden že spregovoril na srečanju štirih predsednikov. 

Medtem pa ministri o odločitvi še niso razpravljali. »Znano nam je, da pomanjkljivosti obstajajo. Sodbo bomo preučili in pripravili rešitve,« je napovedala pravosodna ministrica Andreja Katič.


 

Namen državnih svetnikov dosežen

Državni svet je izpodbijal tudi 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92. in 93. člen zakona o volitvah v DZ, a po mnenju ustavnih sodnikov nobeden od njih ni v neskladju z ustavo. Alojz Kovšca, njegov predsednik je dejal, da so svetniki opravili svojo temeljno nalogo – kot civilna družbe vplivati na zakonodajalca ter na izboljševanje zakonodajnega postopka in zakonodaje. Z odločitvijo so zadovoljni, saj se je potrdilo, da volivci nimajo enakomernega vpliva na izvolitev svojih poslancev.

»Zaznali smo spremembe možnosti volivca v posameznem okraju skozi čas in te spremembe so zmanjševale možnosti volivcev iz posameznih okrajev, da pridejo do svojih zastopnikov,« je opisal prvi mož državnega sveta. Po njegovih besedah je možnosti ureditve področja več, najboljše pa to tiste, po katerih bodo volivci imeli najbolj neposreden vpliv na to, kdo jih zastopa. Zavzema se za uvedbo preferenčnega glasu, s katero bi se izognili večnim poslancem in izvolitvi poslancev, ki dobijo nesorazmerno manj glasov od tistih, ki ostanejo zunaj državnega zbora. 
 

Preferenčni glas nekoga z dna pripelje na vrh

Odločitev je pričakovana, saj je med vrsticami povedala, da obstajajo sistemi, ki dajejo volivcu še večji vpliv na volilni izid, je komentiral direktor državne volilne komisije Dušan Vučko. 

»Žal se v tej državi politika ne more zediniti in z dvotretjinsko večino tega popraviti. Odločitev glede volilnih okrajev je pričakovana, ker so bile diskrepance prevelike, preferenčni glasovi pa pripeljejo nekoga z dna na vrh,« je bil slikovit. Odpira se vprašanja, ali naj bo ta glas absolutni ali relativni, saj bo v prvem primeru težko določiti, katera glasovnica je veljavna.

Po njegovem mnenju je smiselno pristopiti k dvema zakonoma, zakonu, ki ureja volilni sistem v ožjem smislu, in zakonu o organizaciji in izvedbi volitev.



Direktor državne volilne komisije pri spreminjanju ureditve pričakuje napet boj in preračunavanje strank, kje bodo kaj pridobile in kje izgubile. Predlaga razmislek v smeri drugačnega števila volilnih enot, da bi okraje lahko postavili za sorazmerno enako število prebivalcev, vendar opozarja, da je to stvar poglobljene študije. 
 

Dvomljiva demokratičnost

Demokratičnost sistema šepa na vsaj štirih od petih korakov. Medtem ko je načelo sorazmernega predstavljanja upoštevano, koncentracije in učinkovitost, participacija, preprostost ter legitimnost niso, so bili prepričani državni svetniki prejšnjega mandata.

Analiza predzadnjih volitev je pokazala, da so se volilni okraji – čeprav ustavno načelo enake volilne pravice predvideva, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev – izjemno razlikovali po številu upravičencev. V Grosuplju jih je bilo 30.991, v Hrastniku le 8301, kar prvemu kraju teoretično prinaša poslanca in pol, drugemu pa le polovico poslanca.

Medtem je 21 volilnih okrajev od 88 ostalo brez njega, med drugim so bili prikrajšani volivci iz Idrije, Sežane, Slovenj Gradca in Krškega. Kar 19 okrajev je imelo dva predstavnika.
 

Sistem vodi v krizo

Ustavna pobuda je v roke varuhov ustave romala leta 2015, konec lanskega leta so o tematiki opravili javno obravnavo. Večina sodelujočih je zagovarjala stališče, da sistem zagotavlja volivčev vpliv na izvolitev poslancev, soglasja o tem, ali je ta odločilen, ni bilo.

Tedanja Cerarjeva vlada in poslanci so menili, da neskladnosti ni, saj so izvoljeni tisti poslanci, ki so v okrajih dobili največji delež podpore, in še, da nihče od volivcev nima manjvrednega glasu, ker se mandati razdelijo na ravni države. Takratni državni svetniki so v obrazložitvi zapisali, da so »krizne« razmere, od političnih do gospodarskih, plod neposrečenega volilnega sistema, ki ne omogoča trdnosti vladajoče strukture.



Pri tem niso zanemarili dejstva, da so državljani pred 22 leti na referendumu s 44,5 odstotka podprli uvedbo večinskega sistema, s 26,2 odstotka proporcionalnega in s 14,4 odstotka kombiniranega. Spremembe v tej smeri so padle v vodo, prav tako uvedba preferenčnega glasu.

Strmoglavljanje udeležbe

Vmes je volilna udeležba čedalje bolj upadala: na prvih državnozborskih volitvah je svoj glas oddalo 86,5 odstotka volivcev, na letošnjih samo še 51,5 odstotka.

Neskladnost so svetniki videli tudi v nesorazmernih pogojih za kandidaturo: nestrankarski kandidati morajo zanjo zbrati tisoč podpisov, medtem ko strankarskim zadoščajo že trije poslanski podpisi, kar pomeni, da imajo zadnji 333-krat večjo težo kot običajni državljani. Ustavni sodniki so to zavrnili, saj je različna teža utemeljena z različnim položajem teg subjektov v politične sistemu: poslanci so izvoljeni na neposrednih in splošnih volitvah, zato uživajo podporo znatnega dela volilnega telesa.