Sodišče ustavilo tajno sledenje blagu

Tajna namestitev sledilnih naprav na prevozna sredstva brez odredbe sodišča v finančnih preiskavah, tudi v primeru suma najhujših kršitev predpisov o obdavčenju s področja trošarin, carin in davka na dodano vrednost, ni v skladu z ustavo, je ustavno sodišče, na pobudo varuha človekovih pravic, utemeljilo razveljavitev 18.a člena zakona o finančni upravi.

Uvedli bi tajno sledenje v davčnih preiskavah

Ustavni sodniki so soglasno odločili, da je izpodbijani člen v neskladju z drugim členom ustave in načelom jasnosti in pomenske določljivosti zakonskih ukrepov, saj z ustaljenimi metodami razlage, med drugim, ni mogoče ugotoviti vsebine hujšega prekrška, časovnih omejitev ukrepa; in uradne osebe Fursa, ki odredi uporabo izpodbijanega ukrepa.

Zahteva po določnosti in jasnosti zakonskih določb je, kot je poudarilo ustavno sodišče, še zlasti pomembna na občutljivem področju informacijske zasebnosti, ko gre za pridobitev lokacijskih podatkov s sledilnimi napravami, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja za ugotavljanje položaja in gibanja blaga, ki pomeni tudi pooblastilo represivnega organa v razmerju do posameznika, poseg v človekovo pravico ter za določbo davčnega postopka. Očitanih neskladij z drugimi členi ustave potem niti niso več presojali.

Gibanje Svoboda ni za presojo ustavnosti zakona o Fursu

Razdeljena koalicija

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je marca lani vložil zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o finančni upravi, ki jo je državni zbor, po vetu državnega sveta, dokončno potrdil januarja. Za so glasovali poslanci Gibanja Svoboda in Levice, predstavniki tretje koalicijske partnerice, SD, pa so se vzdržali.

Sporno določilo je predvidevalo, da bi lahko finančna uprava pri opravljanju finančne preiskave na zunanjost določenega prevoznega sredstva namestila sledilno napravo, ki uporablja globalni sistem pozicioniranja (GPS) za ugotavljanje položaja in gibanja blaga.

Cilj takega ukrepa, o katerem bi odločila pooblaščena oseba Fursa – in ne sodišče, kot to velja v kazenskih postopkih – je bilo, kot so utemeljevali na finančnem ministrstvu, odkrivanje nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem škodujejo državnemu proračunu, in to le, kadar končne lokacije tovornega vozila ne bi bilo mogoče učinkovito ugotoviti z drugimi pooblastili.

Varuh človekovih pravic, ki je prej dosegel tudi že začasno zadržanje izvajanja, se s to razlago ne strinja – meni, da se z izpodbijanim pooblastilom Fursa ne bi pridobivali zgolj anonimni podatki o lokaciji in poti blaga, ampak bi bilo te mogoče povezati s konkretnimi fizičnimi osebami.

Po njegovem to nedopustno posega v človekove pravice, med drugim zaradi možnosti zelo široke uporabe nadzora zaradi nedoločnosti, kaj velja za najteže kršitve predpisov o obdavčenju, pa tudi zato, ker ni predviden naknaden neodvisen in nepristranski nadzor nad izvajanjem. Zakon tudi ni določal dodatnih jamstev, ki bi preprečevala arbitrarno izvajanje pooblastila. Ukrep bi moral biti zaradi možnosti zlorab podrejen vsaj naknadni sodni kontroli.

Gibanje Svoboda po poti SDS, ruši svoj zakon

Prizme sorazmernosti

Izpostavil je še nizek dokazni standard, glede na težo posega, ki naj bi se lahko izvajal tudi na zasebnih mestih, s tem da ni omejen niti časovno niti na domnevnega kršitelja davčnih predpisov. Opozoril je tudi na načelo sorazmernosti – potreba po sledenju blagu naj bi se v praksi pokazala, ker naj bi pošiljke pogosto zamenjevale prevozno sredstvo, vmes naj bi se spremenili tudi dokumenti, zato naj bi se za blagom izgubila vsaka sled. Sledenje drugemu vozilu, na katerem ne bi bilo sledilne naprave, ne bi bilo mogoče brez vizualnega nadzorovanja, zato izpodbijani ukrep, po mnenju Svetine, ni primeren za dosego sicer ustavno dopustnega cilja.

Vlada je odgovorila, da je uporaba predvidena le za odkrivanje najhujših kršitev predpisov o obdavčenju s področja carin, trošarin in davka na dodano vrednost, vključno z zagotovitvijo medsebojne pomoči pristojnim organom EU, za blago visoke vrednosti ter visoke obremenjenosti z davki, ki naj bi se prevažalo ali skladiščilo na območju Slovenije in naj bi zato pomenilo visoko tveganje za oškodovanje državnega proračuna. S tem bi bil Furs učinkovitejši zlasti v boju proti organiziranim združbam, gre pa tudi za varstvo zdravega gospodarstva oziroma poštenih davčnih zavezancev, za katere naj bi bili goljufi na črnem trgu nelojalna konferenca.

Pojasnili so, da bi se ukrep uporabljal v upravnem, manj invazivnem postopku z nižjimi dokaznimi standardi in ne za namen zbiranja dokazov v kazenskem postopku, v katerem veljajo drugačna ustavnopravna jamstva. Furs naj bi identificiral zgolj blago, ne pa tudi oseb, zato naj ukrep ne bi bil primerljiv s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.

S Fursa so se odzvali, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali in upoštevali, ter so poudarili, da doslej niso izvajali teh ukrepov.