Gibanje Svoboda ni za presojo ustavnosti zakona o Fursu

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije Peter Svetina je vložil zahtevo za oceno ustavnosti (s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja predpisa) 18.a člena zakona o finančni upravi, ki v finančni preiskavi omogoča tajno sledenje v primeru večjih davčnih prekrškov. Varuh ocenjuje, da novo pooblastilo finančne uprave (Furs) glede uporabe tajno nameščenih sledilnih naprav za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine, ker je v neskladju z 2., 15., 35. in 38. členom slovenske ustave.

Varuh človekovih pravic meni, da ker zakon uporablja nedoločene pravne pojme, kaj se šteje za najtežje kršitve predpisov o obdavčenju, je načeloma mogoča zelo široka uporaba nadzora po 18.a členu omenjenega zakona, vsak naknaden neodvisen in nepristranski nadzor nad izvajanjem tega ukrepa pa ni predviden.

Zaradi odsotnosti pravnih jamstev ni učinkovitih varoval, ki bi odvračala pristojni organ od nezakonite uporabe pooblastila, ki posega v zasebnost. Po mnenju varuha človekovih pravic je zato, ker je dokazni standard za uporabo pooblastila zelo nizek, mogoče sklepati, da zakonodajalec vsaj na abstraktni ravni dopušča, da se pooblastilo široko uporablja. To vključuje tveganje, da bo v znatnem deležu zadev pooblastilo uporabljeno, čeprav v nadaljevanju postopka suma ne bo mogoče nadgraditi. Ta delež neutemeljenega nadzorovanja bi bil manjši, če bi bil predpisani dokazni standard zahtevnejši.

Varuh človekovih pravic ocenjuje, da v primeru zadržanja in naknadne odločitve ustavnega sodišča ne bi nastale kakšne bistvene škodljive posledice zaradi začasnega neizvrševanja 18.a člena zakona o finančni upravi, saj ta tudi doslej ni imela tega pooblastila, poleg tega pa ima za potrebe dokazovanja hujših davčnih kršitev in mednarodnega sodelovanja na voljo številne druge ukrepe in pooblastila.

Bi pa uveljavitev nove ureditve v primeru morebitne kasnejše razveljavitve po njegovi oceni povzročila nepopravljive škodljive posledice, vključno s posledicami za tiste prizadete posameznike, ki ne bi mogli nikdar izvedeti, da so bili podvrženi nadzoru.

Vlada ustavni presoji ne nasprotuje

Do zahteve varuha človekovih pravic se je že opredelila vlada. Ocenjuje sicer, da se z obravnavano ureditvijo ne posega v človekove pravice oziroma temeljne svoboščine posameznikov. Kljub temu pa vlada ne nasprotuje, da ustavno sodišče do končne odločitve o ustavnosti 18.a člena zakona začasno zadrži njegovo izvrševanje, ker se je v vsakem primeru treba izogniti situaciji, v kateri bi bile te pravice in svoboščine kršene.

Poleg tega pa je bila predvidena uporaba tega pooblastila v številčno zelo omejenem obsegu. Vlada spoštuje ustavni red, zato naj v izogib preprečitvi morebitnih težko popravljivih škodljivih posledic, ki bi jih povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, ustavno sodišče presodi, ali bi prišlo do težko popravljivih škodljivih posledic in ali škodljive posledice neizvrševanja navedene določbe presegajo škodljive posledice, ki bi nastal z nezadržanjem novele zakona.

Spomnimo, konec januarja je državni zbor po odložilnem vetu državnega sveta znova podprl novelo zakona o finančni upravi (ob prvem glasovanju so zakon podprli le poslanci Gibanja Svoboda). Glede na napovedi je bilo sicer pričakovati nasprotno, a so poleg poslancev Svobode glasove presenetljivo prispevali tudi v Levici. Dogovorili so se namreč, da bodo domnevno sporni člen o tajnem sledenju sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.

»Na tak način bodo lahko uspešno odpravljene škodljive spremembe zakona, ki jih je sprejela prejšnja vlada, ustavnost določbe o sledenju pa bo preverila edina institucija, ki lahko to z gotovostjo naredi – ustavno sodišče,« je takrat pojasnil poslanec Levice Milan Jakopovič.

O pobudi varuha človekovih pravic je danes presojal kot matično delovno telo parlamentarni odbor za finance, s sedmimi glasovi Gibanja Svoboda za ter petimi proti, so podprli mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki ustavne presoje oziroma zadržanja izvajanja zakona do končne odločitve ustavnega sodišča ne podpira.

Parlamentarna zakonodajno pravna služba je državnemu zboru namreč predlagala, naj pobudo varuha človekovih pravic zavrne, ker so škodljive posledice sledenja večje, kot so posledice morebitnega poseganja v človekove pravice. Izvedba ukrepa namreč predvideva sledenje vozilu ali blagu, prizadeta oseba po mnenju službe ima možnost pravna sredstva za odpravo posledic kršitev ter odškodninskega zahtevka, če mu je nastala škoda. Ne bo pa pridobljeni podatki posegali v njegovo zasebno ali intimno življenje. Sledenje z opazovanjem, ki ga ima finančna uprava že zdaj na voljo, se službi zdi še bolj sporno.

Tilen Božič, državni sekretar na finančnem ministrstvu, je poudaril, da se bo novo pooblastilo uporabljalo v najmanjši možni meri, sledilno napravo pa naj bi uporabljali le, če ne bo mogoče naloge opraviti z uporabo drugih pooblastil in tehničnih pripomočkov, ki jih ima finančna uprava. Ponovil je vladno stališče, da naj ustavno sodišče novelo zakona o finančni upravi zadrži do dokončne odločitve.

Poslanec Saniboj Knežak (SD) je poudaril, da se z mnenjem zakonodajno pravne službe ne strinja, saj ni res, da  finančna uprava ob zadržanju izvajanja zakona ne bo mogla opravljati svojega dela.

Rado Gladek (SDS) pa se je spraševal, o čem sploh odločajo na današnji seji odbora za finance. Glede na sklic seje, bi namreč po njegovem morali odločati o predlogu varuha človekovih pravic o zadržanju izvajanja zakona. Opozicijskih glasovom proti se je pridužil tudi poslanec Levice Milan Jakopovič.

Stališče odbora za finance bo zdaj poslano ustavnemu sodišču.