Usoda predloga o ukinitvi dodatka še negotova

Ljubljana – Zakaj so do 104 evrov dodatka za delovno aktivnost upravičeni samo prostovoljci, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, ne pa tudi upokojenke, ki so dejavne v humanitarnih organizacijah, pa imajo morebiti tudi zelo nizke pokojnine? To je bilo le eno od vprašanj, ki je v razgreti parlamentarni razpravi o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost ostalo brez odgovora. Tudi sama usoda predloga ministrstva za delo se za zdaj kaže kot zelo negotova.

Po skoraj petih urah živahne razprave, v kateri so bili glasni predvsem predstavniki Levice, ki včasih tudi niso izbirali besed, med seboj pa sta obračunavali tudi koalicijski partnerici SMC in SD, so člani parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve prekinili obravnavo novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki predvideva ukinitev dodatka za delovno aktivnost pri denarni socialni pomoči. Nadaljevali jo bodo po tem, ko jim bo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predstavilo podrobne podatke o strukturi prejemnikov teh dodatkov.



Državni sekretar Tilen Božič in poslanci SMC so branili predlog ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, katerega namen naj bi bil, skupaj s spremembami pokojninske zakonodaje in zakonodaje na področju trga dela, hitrejša aktivacija upravičencev do denarne socialne pomoči, da bi bil »upravičenec čim prej sposoben ponovno prevzeti svojo 'primarno obveznost', torej zagotavljati dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov«. Zmanjšalo naj bi se tudi tveganje za neaktivnost brezposelnih prejemnikov pomoči. Število vseh upravičencev se je od januarja 2018 do februarja 2019 zvišalo z 78.640 na 91.174, izdatki iz državne blagajne pa so z dobrih 14 milijonov na mesec poskočili na skoraj 21 milijonov. Dodatek naj bi dobivalo približno 14 odstotkov prejemnikov socialne pomoči.

Z uporabo dodatka za delovno aktivnost – za aktivne več kot 128 ur na mesec je 205 evrov – se, po mnenju ministrstva, ruši eno temeljnih načel dodeljevanja, in sicer da upravičenec do socialne pomoči ne more biti v boljšem socialnem položaju od osebe, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

Do nižjega dodatka, ki zdaj znaša 104 evre, so upravičeni prejemniki pomoči, ki so podpisali dogovor o prostovoljskem delu, če ga na leto opravijo vsaj 24 ur. Pojavila so se vprašanja o pravičnosti – isti znesek namreč pripada tudi človeku, ki je delovno aktiven od 60 do 128 ur na mesec, torej nekajkrat več. Hkrati opozarjajo na ljudi, ki ga dobivajo in so obenem zaradi začasne nezmožnosti za delo pri zavodu za zaposlovanje opravičeni iskanja zaposlitve, zaznavajo pa tudi ustanavljanje društev zgolj za izdajanje teh dogovorov. »Prostovoljsko delo tako lahko postane samo sebi namen in dejansko ne pomeni izboljšanja kompetenc, samopodobe in socialne vključenosti posameznika,« utemeljujejo.
 

Telovadba s številkami

Predstavniki nevladnih organizacij in Miha Kordiš, Matej T. Vatovec in Primož Sitar iz Levice so ministrstvo večkrat obtožili zavajanja in manipuliranja s številkami. Po besedah Anite Ogulin bi s tem ukrepom ljudem povzročili nepredstavljive krivice. Terezi Novak iz Slovenske filantropije, ki je poudarila pomen angažiranja v prostovoljstvu predvsem za aktivacijo dolgotrajno brezposelnih, pa se zdi argument o preveč približanja pomoči minimalni plači nesramen, če se mehanizem izkorišča, pa naj vzpostavijo nadzor.

Še bistveno ostrejši so bili poslanci zunajkoalicijske partnerice – trdijo, da je revščine 45 odstotkov več kakor pred krizo, da nikakor ne drži, da bi nekdo, ki ima socialno podporo, lahko dobil več od zaposlenega, vladi pa očitajo, da poskuša vnesti razdor med revnimi zaposlenimi in prejemniki pomoči.

V debati se ni oglasil noben predstavnik vladnih LMŠ in Desusa, SD pa nasprotuje ukinitvi dodatka.