Ustavno sodišče izenačilo pravice istospolnih parov

»V tednu ali dveh bomo pripravili zakonodajni predlog za odpravo neustavnosti ureditve, ki istospolnim partnerjem ne omogoča poroke in posvojitve otrok. To nam nalaga ustavno sodišče in to bomo naredili z največjim veseljem,« se je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec odzval na odločitev ustavnega sodišča, da ureditvi zakonske zveze in možnosti kandidiranja za skupno posvojitev pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov.

Hkrati je odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, lahko skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.

Mesec je napovedal, da se zakon že pripravlja. FOTO: Asta Vrečko/twitter

Ustavno sodišče je včeraj sporočilo, da je v dveh odločbah, obakrat s šestimi glasovi za in tremi proti (ddr. Klemen Jaklič, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli) določilo šestmesečni rok za odpravo ugotovljenega ustavnega neskladja.

Postopek za oceno ustavnosti spornih določb je začelo po uradni dolžnosti na podlagi ustavnih pritožb dveh istospolnih parov, ki jima v upravnih postopkih in pred sodišči ni uspelo z zahtevo za sklenitev zakonske zveze oziroma za uvrstitev na seznam potencialnih kandidatov za skupno posvojitev.

Tudi homofobi so ljudje

Spomnilo je, da se pravna ureditev istospolnih skupnosti razvija že dolgo: leta 2006 je bila omogočena registracija skupnosti in priznanje nekaterih pravic iz tega razmerja, leta 2016 pa ureditev, po kateri se formalna skupnost istospolnih partnerjev imenuje partnerska zveza, ki se od zakonske zveze ne razlikuje le po imenovanju, temveč tudi po nekaterih pravnih posledicah.

Diskriminacije, po kateri istospolni pari ne morejo skleniti zakonske zveze, ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene ter tudi ne s posebnim varstvom družin, so zapisali na ustavnem sodišču. »Odločitev ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene ter ne spreminja pogojev ali posledic,« so poudarili.

Pri posvojitvah se zasleduje varstvo največje koristi otroka, absolutna prepoved uvrstitve istospolnih partnerjev na seznam kandidatov za skupno posvojitev pa ni primeren ukrep za doseganje tega cilja – takšna presoja je mogoča samo pri posameznem postopku, v katerem se otroku od vseh možnih kandidatov izbereta najprimernejša posvojitelja, so utemeljili.

Ustavno sodišče istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. FOTO: Blaž Samec/Delo

»Odločitev ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomembnosti tradicionalne in še posebno ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin. Pomeni pa, da mora zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti, da bi živeli v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev,« je stališče ustavnega sodišča.

Vrhunec desetletij prizadevanj

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so odločitev podprli in izrazili prepričanje, da priznanje pravic istospolnih partnerjev pomeni spremembe v smeri k strpnejši družbi kot celoti.

Prav tako jo je podprl zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je opozoril, da sodba v celoti pritrjuje argumentaciji iz njegove zahteve za oceno ustavnosti delov družinskega zakonika in zakona o partnerski zvezi iz leta 2020. Hkrati je spomnil, da so v Evropi pravice istospolnih parov s heterospolnimi do zdaj izenačili v 17 državah (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija).

Dva poskusa približanja izenačitve pravic sta se v Sloveniji v preteklosti končala z referendumi.

»Podpiramo, da je ustavno sodišče končno presojalo vsebinsko. Odločitev je vrhunec več kot treh desetletij boja za enakopravnost,« se je odzvala Simona Muršec, predsednica Društva Parada ponosa. »Kot civilna družba in LGBTIQ skupnost si obetamo, da bo vlada spoštovala odločitev, se lotila dela in to uredila, saj je bila sedanja politična garnitura izvoljena tudi ob obljubah, da se zavzemajo za enakopravnost in človekove pravice oseb​ LGBTIQ. To je pomemben trenutek in ključni korak, a se zavedamo, da s to sodbo ne bomo kar izničili homofobije v Sloveniji,« je dejala Simona Muršec.