Uravnilovko bi sindikati reševali drugače kot delodajalci

Ljubljana – Drži, da se bo z januarskim dvigom minimalnih plač s sedanjih 886 evrov bruto na 940 in z izvzetjem vseh dodatkov v številnih dejavnostih uvedla prava uravnilovka, se predstavniki sindikatov strinjajo z opozorili delodajalcev. A rešitve za to ne vidijo v nižanju oziroma krnjenju dodatkov prejemnikom minimalne plače, temveč v takšnem povišanju plač tudi drugim, da se ohranijo razmerja, pravijo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Gospodarska zbornica jim odgovarja, da bi to za mnoge delodajalce pomenilo vsaj 50-odstotno povečanje mase plač.

Od 1. januarja 2020 bo minimalna mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času, 940 evrov bruto. V nasprotju z doslej veljavnimi pravili, dodatki za delovno dobo, poslovno uspešnost in za težje pogoje dela niso del tega zneska in se morajo prišteti. Kar pomeni, da se bo, zlasti za tiste z daljšo delovno dobo, plača lahko z decembra na januar zvišala tudi do 15 odstotkov. Vsaj tako duh zakona o minimalni plači razumejo na sindikalni strani.

Na delodajalski strani, konkretno Gospodarska zbornica Slovenije, pa drugače – že pred časom so oblikovali in svojim članom poslali nabor možnih ukrepov za omilitev posledic uveljavitve zakona o minimalni plači. Med drugim jim predlagajo proučitev sprememb kolektivnih pogodb na področju dodatkov, znižanja dodatkov, ki izhajajo iz zakona o delovnih razmerjih, vključitve trajnih dodatkov v osnovno plačo in še nekaj drugih.



Pri ZZZS so GZS in tudi druge delodajalske organizacije pozvali, naj ta priporočila javno prekličejo, hkrati pa delavce svarijo, naj bodo posebej pozorni na svoje februarske plačilne liste in jih primerjajo z januarskimi, če bodo dodatki pravilno obračunani. »Radi bi preprečili uresničitev navodil GZS, ki napotujejo, naj se ne izplačuje delovna uspešnost in da se dodatki, ki jih ne morejo ukiniti, znižajo, kolikor je mogoče,« je poudarila Lidija Jerkič, predsednica ZSSS. Če bodo zaznali kršitve temeljnih pravic delavcev, napovedujejo kazenske ovadbe.

Anton Rozman iz konfederacije industrijskih sindikatov opozarja na pobude, da se oklestijo stimulativni dodatki: »Ne bo razlik med plačami delavcev, ki opravljajo po zahtevnosti zelo različna dela. Iz enega trgovskega podjetja imamo, na primer, informacije, da bodo plače poslovodij izenačene s plačami trgovcev, kar ni sprejemljivo.«

Jakob Počivavšek iz Pergama pri tem poziva k bipartitnemu socialnemu dialogu, saj je »potreben pogovor o vseh plačah, tudi zaradi spremenjenih razmerij«.

Pri GZS se strinjajo z bipartitnimi pogajanji in želijo, po besedah generalne direktorice Sonje Šmuc, nadaljevati socialni dialog. »Podjetja so se znašla v zelo zahtevni situaciji. Če bi v celoti sledila razmerjem, ki jih prinaša zakon o minimalni plači, skozi celotno tarifno lestvico, bi se masa plač v podjetjih povečala za 50 do 60 odstotkov. Če se samo delno držijo prilagoditev in nekoliko ublažijo veliko uravnilovko, govorimo o 15- do 20-odstotnem dvigu mase plač,« pa na drugo plat opozarja Sonja Šmuc in poudarja, da ni nič, kar so zapisali ali priporočili, v neskladju z zakonodajo. »Podlage so tako v zakonu o delovnih razmerjih kot v kolektivnih pogodbah,« je strnila direktorica GZS.