Uradniki preučujejo medijski nakup leta, možna tudi tožba

Ljubljana – Ministrstvo za kulturo je lani odločilo, da kupec družbe Pro Plus za prevzem ne potrebuje njihovega predhodnega soglasja. Ob odločitvi je marsikdo zastrigel z ušesi, zdaj pa so na Inštitutu za javno upravo napisali mnenje, ki ministrstvo postavlja v zelo zagaten položaj.

Ministrstvo za kulturo o lanskem prevzemu družbe Pro Plus, vrednem okoli 230 milijonov evrov, spomnimo, sploh ni konkretno odločalo. Na ministrstvu so menili, da je njihovo soglasje skladno z zakonom o medijih nujno le za pridobivanje lastništva neposredno v izdajatelju televizijskega programa, kar pa da družba Pro Plus ni. Ta je »le« stoodstotna lastnica družb Pop TV in Kanal A, ki dobavljata televizijske programe. Povedano drugače – če bi družba Slovenia Broadband prevzemala družbi Pop TV in Kanal A, bi soglasje ministrstva potrebovala, ker prevzema njuno stoodstotno lastnico, pa ga po mnenju ministrstva ne.

Na Inštitutu za javno upravo menijo drugače. Prepričani so, da je soglasje ministrstva potrebno tudi v primeru posrednega prevzema izdajatelja medija oziroma nakupa njegovega edinega lastnika. Skladno z zakonom je vsak posel, ki bi soglasje potreboval, a ga nima, ničen. Na ministrstvu so tudi po več dneh ostali brez konkretnih odgovorov.
 

Kupci Pro Plusa kljub vsemu po soglasje k ministru Peršaku?

Družba Slovenia Broadband bi morala za prevzem Pro Plusa, edinega lastnika izdajateljev televizijskih programov, kot sta Pop TV in Kanal A, pridobiti predhodno soglasje ministrstva za kulturo. Tako zakon o medijih razlaga Inštitut za javno upravo. Odločitev ministrstva za kulturo, da zavrže vlogo prevzemnika največjih komercialnih televizij pri nas, ki sodijo pod okrilje družbe Pro Plus, je lani marsikoga močno presenetila. Na ministrstvu so vztrajali, da pravnega interesa ni, ker Pro Plus, ki je predmet prevzema, ni izdajatelj medijev, vloge za pridobitev lastništva v izdajateljih Pop TV in Kanala A pa da niso prejeli.



A kot izhaja iz mnenja Inštituta za javno upravo (direktor inštituta dr. Rajko Pirnat nam je potrdil, da so na inštitutu pripravili mnenje, o vsebini pa ni govoril), je treba soglasje kulturnega ministrstva pridobiti tudi v primeru posredne pridobitve deleža oziroma pravic v izdajatelju, torej tudi v primeru nakupa 100-odstotnega deleža edinega družbenika izdajatelja. Ker zakon ne določa, kako nekdo pridobi delež v izdajatelju, je treba po njihovem mnenju posredno in neposredno pridobitev deleža oziroma glasovalnih ali upravljavskih pravic enačiti. Za veljavno sklenitev pravnega posla je treba pridobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva za kulturo, so zapisali avtorji pravnega mnenja, ki so še pojasnili, da je določilo glede nujnosti pridobitve predhodnega soglasja treba razumeti kot »omejitev avtonomije volje pogodbenih strank«, zakon pa da je takšno omejitev »določil v javnem interesu, v prid raznolikosti programskih vsebin, ki jih (posredno) zagotavlja lastniška pluralnost«.

In kaj pravijo na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Tone Peršak? Po več dneh so nam pojasnili le, da za konkretni primer postopka ni bilo, »ker za to ni bilo pravne osnove«. Konkretnega odgovora na vprašanje, ali vztrajajo, da družba Slovenia Broadband soglasja ministrstva za prevzem Pro Plusa ne potrebuje, nam niso dali, se pa bodo potrudili, da ga pošljejo v najkrajšem času, so zapisali.
 

Je posel veljaven?

V skladu z zakonom o medijih je predhodno soglasje ministrstva za kulturo »za pridobitev več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža glasovalnih pravic …« potrebno za »veljavno sklenitev pravnega posla«. Vsi pravni posli, ki se sklenejo v nasprotju s tem določilom, so, kot navaja zakon, nični. Glede na pravno mnenje Inštituta za javno upravo se tako zastavlja vprašanje, ali je pogodba o nakupu Pro Plus veljavna ali ne. Naročnika pravnega mnenja, ki so ga pripravili na Inštitutu za javno upravo, je med drugim na primer zanimalo tudi, ali lahko registrsko sodišče sploh dovoli vpis novega lastnika družbe Pro Plus, če ta ne predloži soglasja ministrstva. Kot pojasnjujejo na inštitutu, bi registrsko sodišče, če bi to štelo, da je soglasje ministrstva potrebno, predlagatelja verjetno pozvalo, da ga pridobi, in če ga ne bi predložil, bi vpis zavrnilo. Zapisali so še, da bi registrsko sodišče, če bi to zadevo presojalo zgolj formalistično, po njihovem mnenju ravnalo v nasprotju s smislom določb zakona o medijih.
 

Kako bodo ravnali kupci

Če bo obveljala razlaga Inštituta za javno upravo, se zastavlja vprašanje, kako bo ravnal prevzemnik. Ta je ministrstvu za kulturo julija lani namreč posredoval vlogo za izdajo soglasja, ministrstvo pa je menilo, da soglasja za prevzem družbe Pro Plus ne potrebujejo. Zastopniki družbe Slovenia Broadband so ministrstvo nato celo prosili, naj jim z izdano odločbo potrdijo, da se določbe zakona o medijih, ki zahtevajo soglasje, na njihovo načrtovano transakcijo ne nanašajo. Na ministrstvu so jim ugodili in izdali sklep o zavrženju vloge.

Po naših neuradnih informacijah naj bi zdaj že preverjali, ali lahko na ministrstvu obnovijo postopek, a to menda ni mogoče. Ministrstvo postopka ne more preprosto obnoviti, ampak mora prevzemnik podati novo vlogo. Da se lahko postopek začne le na zahtevo stranke, pojasnjujejo tudi na kulturnem ministrstvu, medtem ko v odvetniški pisarni, ki je v postopku pred ministrstvom zastopala družbo Slovenia Broadband, za pojasnila niso bili dosegljivi.

Če bi se ugotovilo, da je ministrstvo za kulturo v resnici storilo napako in bi ta imela negativne posledice za sklenitev posla, lahko država verjetno pričakuje tudi kakšno odškodninsko tožbo, ugibajo naši sogovorniki, ki so želeli ostati neimenovani. Naj ob tem omenimo, da prevzem družbe Pro Plus še vedno presoja tudi Agencija za varstvo konkurence. Ta naj bi v prihodnjih dneh pridobila podatke o relevantnih trgih, na katere bi prevzem družbe Pro Plus lahko vplival, ki so jih naročili pri zunanjem izvajalcu. Kaj kmalu bi lahko sledil osnutek povzetka relevantnih dejstev.