Upajo, da prvi turisti pridejo junija

»Pričakujem, da bomo najprej počakali na izkušnje drugih držav in bomo hotele in restavracije postopoma začeli odpirati z junijem,« pravi Aleš Piščanc, ki je pred izbruhom epidemije ravno letos spomladi načrtoval odprtje prenovljenega Hotela Koper in penziona Hiša Majda v Ospu. Prvi projekt ga je stal skoraj šest milijonov evrov, drugi dober milijon. Obe naložbi je večinoma financiral z bančnimi posojili.



»Najprej sem si oddahnil, ko so mi odobrili enoletni odlog plačil,« pripoveduje. Glede na to, da se je s hotelirstvom nameraval šele začeti ukvarjati, je izpadel iz vseh kombinacij za prejem državne pomoči. Z zaposlenimi v njegovi že delujoči restavraciji se je dogovoril, da so odšli na zavod za zaposlovanje, pri čemer bodo prav tako prejemali 80 odstotkov plače – kot če bi bili na čakanju –, obenem pa računa, da jih bo lahko po sprostitvi razmer spet nazaj zaposlil. »Z odpiranjem novih kapacitet se ne bomo zaleteli, ampak se bomo prilagajali povpraševanju. Usmerjeni smo predvsem v poslovni turizem, ne toliko v sezonsko ponudbo, ki je vezana zgolj na poletje,« pove.
 

Tujci bi prišli v Portorož, vendar ...

V Avstriji so postopen zagon gostinske in turistične dejavnosti napovedali za sredino maja – sprva za domače goste –, na Hrvaškem razmišljajo o dostopu tujcev do njihovih nepremičnin in plovil ter postopnem odprtju manjših turističnih kapacitet, prav tako o poletnem odprtju kopališč govorijo v Italiji, pri nas pa ta tema še ni zares prišla na dnevni red.

»Kličejo nas stalni gostje iz Italije, Avstrije in Nemčije, kdaj lahko pridejo, a na to nimamo odgovora,« potarna Mate Matjaž, portoroški hotelir in gostinec. Po njegovih besedah je vse odvisno od tega, ali bodo države začele odpirati meje ali ne. »Mi smo seveda pripravljeni na posebne ukrepe, kar se tiče zagotavljanja razdalje, dodatnega čiščenja in dezinfekcije, imamo tudi lasten bazen, tako da nismo odvisni od javnih kopališč,« navede. »Idealno bi bilo, če bi sprostili turistični obisk znotraj schengenskega območja,« se posmeje. Vendar se mu zdi verjetnejši pesimističen scenarij: »Letos bomo večinoma odvisni od domačih gostov, ti pa se ob koncu dneva zaradi bližine raje odpravijo domov, kot pa da bi iskali prenočišče, ali pa pridejo le za vikend.«



Od tujih gostov, predvsem italijanskih, so odvisni tudi v igralniški družbi Admiral Slovenija, ki ima devet igralnih salonov po državi in 300 zaposlenih. »Računamo, da bomo igralnice odprli 1. junija,« pravi direktor družbe Klemen Čaleta. »Izkoristili smo vladni ukrep in zaposlene poslali na čakanje. Preostale stroške krijemo iz rezerv,« pojasni.

»Predvidoma bomo promocijske dejavnosti omejili na domači trg,« pa napoveduje Dean Kocjančič, predsednik izolskega turističnega združenja. Kot izpostavi, so ponudniki turističnih in gostinskih storitev do nadaljnjega popolnoma brez prihodkov. Obstoj njihovih podjetij in ohranitev delovnih mest sta resno ogrožena. »Turizem v Izoli je bil v zadnjih letih eden večjih generatorjev razvoja celotne občine. Menim, da je v trenutnih razmerah ključna takojšnja pomoč turističnim družbam,« poudari.


 

Novi standardi v hotelih, kampih, na plažah

»Člani našega združenja že razmišljamo o predlogih, ki bi omogočali postopno odpiranje turističnih zmogljivosti, a še nismo tako daleč, da bi o tem javno spregovorili. Nanašajo pa se na upoštevanje novih varnostnih standardov v hotelih, kampih, igralnicah, na plažah ali izletih,« navede Fedja Pobegajlo iz Turistično-gostinske zbornice Slovenije. Po njegovem je zajezitev epidemije v Sloveniji precej uspešna, in zato upa, da se bo turistični zagon lahko zgodil čim prej, vsekakor pa do glavne sezone. To je namreč ključno za to, da se bo turistična panoga lahko začela postavljati na noge.

Ukrepe, ki jih je do zdaj sprejela vlada, Pobegajlo ocenjuje kot zelo dobre – tako možnost čakanja na delo, ki jo je večina v turizmu uporabila, kot tudi, da je ta panoga deležna posebne obravnave. »Upamo pa, da bodo vladni ukrepi obveljali še nekaj časa po zagonu dejavnosti, sicer bo breme za turistične družbe preveliko. Prav tako bodo turistična podjetja nujno potrebovala dodatne likvidnostne ukrepe za prebroditev krize,« opozarja. Po sogovornikovih besedah si v turistični panogi prizadevajo, da bi se promocija čim prej razširila z domačega tudi na sosednje trge – seveda pa bo to odvisno od stanja v drugih državah, odpiranja meja, letališč in podobno.