Umrla je pionirka slovenske pediatrije Zora Konjajev

Umrla je slovenska zdravnica pediatrinja Zora Konjajev, častna občanka mesta Ljubljane. Stara je bila 99 let. Umrla je v bolnišnici v Sežani, kjer je bila hospitalizirana zaradi težav z dihanjem, prebolevala je tudi covid-19. Pionirka slovenske pediatrije je organizirala in vodila prvi regionalni center za nedonošenčke v Jugoslaviji.

Po maturi na klasični gimnaziji je v Ljubljani študirala medicino. Kot študentka je sodelovala v Osvobodilni fronti, bila zaradi tega zaprta in nato odšla v partizane. Tam je sodelovala pri delu v partizanski bolnišnici v belokranjski Kanižarici. Med operacijo komandanta Franca Rozmana - Staneta je asistirala kot instrumentarka. Operacijo, pri kateri je sodelovala Zora Konjajev, je Stane dobro prestal, a nato zaradi velike izgube krvi umrl. Bela Krajina in tamkajšnji prebivalci, ki so se žrtvovali med vojno, so imeli v njenem srcu vse življenje posebno mesto. 

Po osvoboditvi je nadaljevala študij medicine, v Beogradu diplomirala leta 1948 ter se strokovno izpopolnjevala iz perinatologije v Parizu in Zürichu, kasneje pa tudi v Pragi in Moskvi. Čeprav je bila njena prva strokovna želja delo v ginekologiji in porodništvu, je leta 1954 v Zagrebu opravila specialistični izpit iz pediatrije. Istega leta je v Ljubljani organizirala in od tedaj tudi vodila prvi regionalni center za nedonošenčke v Jugoslaviji.

Na raziskovalnem področju se je posvetila neonatalogiji, hospitalnim okužbam in problematiki nedonošenčkov, bila je prva, ki je na bolnišničnem oddelku za nedonošenčke uvedla aseptično nego. Objavila je okrog 50 strokovnih in znanstvenih člankov.



Kot vodja perinatalne službe je prispevala k poenotenju preprečevanja hude zlatenice novorojencev v Sloveniji in dosegla izkoreninjenje poškodb možganov s posledično hudo invalidnostjo zaradi zlatenice, je Patricija Maličev zapisala v Sobotni prilogi julija leta 2015, ko se je srečala z Zoro Konjajevo. Znanstvenica je bila vedno kritična in pozorna opazovalka dogajanja v družbi, ni varčevala z besedami takrat, ko je začutila, da se komu godi krivica. Veliko pozornosti je vselej posvečala tudi medicinski etiki, področju, ki ga ni zanemarjala niti kot profesorica. 



»Z raziskovalnim delom sem skušala odgovoriti na mnoga vprašanja v zvezi z boleznimi novorojencev. Najbolj odmevna so bila raziskovanja bakterijskih in virusnih okužb, ki so obravnavala predvsem okužbe plodov še znotraj maternice. Moje raziskovanje ene najpogostejših okužb plodov, to je s človeškim citomegalovirusom, je pritegnilo pozornost tujih strokovnjakov, ki so me povabili k sodelovanju. Nastala je ena največjih raziskav različnih povzročiteljev okužb ploda, ki so dokazale in potrdile moje ugotovitve, da je okužba s citomegalovirusom resnično najpogostejša. Pri večji skupini nosečnic smo ugotovili okužbo s tem virusom, kar pri 72 odstotkih, kar ustreza raziskavam v svetu. Samo prve okužbe v nosečnosti so okužile tudi plod,« je za Sobotno prilogo odgovorila na vprašanje, kaj bistvenega je po lastnem mnenju zapustila slovenski pediatriji.

Leta 2001 je »za pionirski strokovni in organizacijski prispevek na področju neonatologije« prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2015 pa je postala častna meščanka Ljubljane. Poročena je bila dvakrat, njen prvi soprog je bil narodni heroj Cveto Močnik (umrl je, ko je bila Zora stara komaj 22 let), drugi pa agronom Aleksander Konjajev.