Umrla je Anita Ogulin

V 73. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrla Anita Ogulin, humanitarka, ki je veljala za sinonim srčnosti, nesebičnosti in dobrodelnosti. Svoje življenje je posvetila pomoči drugim, roko ponudila številnim, ki so se znašli v stiski, in na tisoče otrokom omogočila lepšo prihodnost.

Pirc Musar: Njena prisotnost je pustila neizbrisen pečat v življenju mnogih

Ogulinova se je rodila leta 1952 v skromni družini, oče je bil slep, mati pa slabovidna. V času covida je v intervjuju za Delo dejala, da takšen čas potrebuje empatične ljudi. Spregovorila je tudi o svojem otroštvu: »Mama je bila zelo slabovidna, oče povsem slep, zato je potreboval naju z bratom, da sva mu pomagala. Prepričana sem, da je človeku nekaj dano, nekaj prinese na svet, nekaj pa nato dobi skozi življenjske izkušnje. Ta oprema, ki sem jo dobila v otroštvu, me spremlja še danes in me bo do konca življenja. Preprosto ne prenesem, da je nekomu težko in hudo, ne mirujem, dokler mu ne poskušam pomagati.«

Anita Ogulin: Odnosi znotraj družine so res vse bolj krhki

Za odgovorno starševstvo in odprto družbo

Zavzemala se je tudi za pravice otrok, še posebej tistih v stiski, pozivala je k odgovornemu starševstvu in se zavzemala za prijazno, odgovorno, solidarno, strpno in odprto družbo. Med drugim je ustanovila Štipendijski sklad za revne otroke pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, s čimer je omogočila izobraževanje številnim otrokom iz družin s finančnimi težavami.

»Zapustila nam je neprecenljivo dediščino v obliki prepoznavne in zaupanja vredne humanitarne organizacije in srčno si želim, da bomo v sodelovanju še naprej zasledovali njeno poslanstvo, širili njene vrednote sočutja, spoštovanja in odgovornosti za šibkejše ter bili tu za otroke, mladostnike in družine v stiski,« je v sporočilu za javnost zapisala sekretarka ZPM Ljubljana Moste - Polje Tanja Petek.

Anita Ogulin FOTO: Leon Vidic/Delo

Anita Ogulin diplomirala na visoki šoli za upravo. Pred vstopom v humanitarno delo je opravljala različna dela, med drugim je kmetovala, urejala vrtove, opravljala tajniška in referentska opravila ter bila novinarka in sourednica delavskega časopisa. Bila je dolgoletna sekretarka Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste - Polje, kasneje je postala njena predsednica, bila je tudi vodja projekta Botrstvo. V ZPM je tudi po invalidski upokojitvi delala kot prostovoljka. Kot dolgoletni obraz ZPM je pomembno vplivala na delovanje te organizacije, skozi katero je izpeljala številne vseslovenske projekte podpore in pomoči otrokom, mladim in družinam.

Letos se je Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje v njeno čast preimenovala v Zveza Anita Ogulin in ZPM. Za svoje humanitarno delo je prejela številna priznanja in odlikovanja, leta 2013 je bila Delova osebnost leta, leta 2012 je bila Slovenka leta po izboru Nedeljskega dnevnika, leta 2018 je bila častna meščanka Ljubljane, tri leta kasneje ime leta na Valu 202, letos pa je dobila zlati red za zasluge.

Žalna seja 

Kot so sporočili z MOL, se bodo od Anite Ogulin poslovili na žalni seji Mestnega sveta MOL. Ob tem so na spletni strani med drugim zapisali, da »je bila odločen glas tistih, ki jih je življenje vedno znova preizkušalo. Videla je tisto, pred čimer si je večina zatiskala oči. Čutila in slišala je vse tiste, ki jih je življenje ustavilo, ki so bili prezrti, odrinjeni in osamljeni. Nudila jim je neomajno podporo in jih spodbujala na njihovi življenjski poti.«

V obrazložitvi prejema naziva častne meščanke Ljubljana so med drugim zapisali, da »naziv častne meščanke ni le zahvala in izraz hvaležnosti vseh, ki jim je Anita Ogulin neposredno in posredno pomagala, je tudi potrditev upanja in zaupanja, da noben človek pri nas ne bo ostal sam in pozabljen«.

Anita Ogulin, Delova osebnost leta 2013. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Še pred kratkim je za Nedelo po prejemu zlatega reda za zasluge dejala: »Odkar sem bolezen sprejela kot del preostanka življenja, mi je lažje.« Med drugim je v intervjuju dejala, da se je z boleznijo soočila, da je pričakovala, da bosta, ko jo sprejme, nekako sodelovali, a žal ni šlo po željah. Pred več kot dvema letoma se je namreč soočila z diagnozo kronične levkemije in mnogoceličnega limfoma B. Konec maja je dejala, da je po prejemu zlatega reda za zasluge dobila veliko sporočil podpore, ki so jo razveselila, ganila in ji posredovala novih moči. »Lahko bi mirno zatrdila, da kljub težki situaciji potujem na oblačku ljubezni.«

V življenju je najtežje nositi svoje breme

Njeni sodelavci so dejali, da je imela Ogulinova največje zasluge za to, da je ZPM Moste - Polje prerasla v humanitarno organizacijo na nacionalni ravni in da je bila oseba, ki (je) »spreminja(la) družbo in pušča(la) neverjetne sledi«. Kot je Urši Izgoršek odgovorila v zadnjem intervjuju, je bila najbolj odkrito ponosna na vse ljudi, ki jih je v življenju srečala, vstopala v njihova življenja, ko so potrebovali pomoč, pa so jim pomagali, da se jim je uspelo trajno postaviti na lastne noge. »Da so zaživeli drugačno, dostojno življenje. Da smo skupaj zmogli preseči vzorce njihovih primarnih družin in ustvariti svoje, da so premagali svoje travme in se naučili živeti z njimi. Ker, verjemite – naše ali moje dolgoletne izkušnje izražajo, da je v življenju najtežje nositi svoje breme,« je odgovorila.

Anita Ogulin je bila sinonim za humanitarno delo, prostovoljstvo in pomoč najbolj ranljivim – otrokom. Za naš medij je spregovorila večkrat, že z naslovom tedanjih intervjujev pa je jasno to, da je vedno v prvi vrsti mislila na ljudi, na naše odnose, na to, kako pomagati. Kot je v Nedelu pred štirimi leti zapisala novinarka Katja Cah, je »ena najpomembnejših humanitark, ki je s svojimi sodelavci pogosto tisti edini, a usodno pomembni sončni žarek, ki lahko rešuje življenja«.