Ljubljana – Zadnjič sva se slišala 29. avgusta v večernih urah, po obravnavi, ki jo je imel na delovnem in socialnem sodišču v zvezi z enim od sporov z ljubljanskim UKC. Glas mu je bolezen že skoraj vzela, a je bilo iz povedanega razbrati, da bo v boju z UKC vztrajal. Žal je bila bolezen močnejša.

Zvonko Hočevar, ki je večkrat neuspešno kandidiral za generalnega direktorja kliničnega centra, je imel na delovnem in socialnem sodišču proti ljubljanskemu kliničnemu centru odprte tri spore, o čemer smo v Delu obširneje poročali.



Deset let je opravljal delo kirurga na oddelku za travmatologijo. Zaradi športne poškodbe kolena je postal delovni invalid. Od tedaj je potreboval pretežno sedeče delo. »Kot kirurg travmatolog sem imel na sebi več kilogramov zaščitne opreme, zato tega dela nisem mogel več opravljati stoječ na eni nogi. Z UKC smo se sporazumno dogovorili, da delo zaradi mojih drugih usposobljenosti, MBA, nadaljujem v upravnem delu hiše,« je povedal pred skoraj štirimi leti za Delo. Postal je vodja trženja storitev. V UKC so mu junija lani vročili izredno odpoved delovnega razmerja, zaradi česar je sprožil enega od omenjenih sodnih sporov. Sicer so ga hoteli odpustiti že v začetku februarja 2016: kmalu po tem, ko je za Delo kritično spregovoril o razmerah v kliničnem centru, je tamkajšnji kolegij poslovnih direktorjev sklenil, da poda predlog o odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi.

Za mesto generalnega direktorja ljubljanskega UKC se je prvič potegoval leta 2005, od leta 2013 pa je s kandidaturo sodeloval na treh novih razpisih. Vsakič neuspešno. Njegov program, ki se je osredotočal na skrb za bolnika, je bil precej radikalen. Menil je, da brez velikih sprememb ni mogoče doseči izboljšanja poslovanja in se izkopati iz rdečih številk. Mnogi so menili, da prav zaradi do lobistov in vodilnih v UKC neprijaznega programa ni imel možnosti za zmago na razpisu. Uradna obrazložitev je bila, da ima premalo vodstvenih izkušenj, čemur je ugovarjal.

Jadralec po duši bo zdaj zajadral v onostranstvo.