Galerija
Umrl je pisatelj, prevajalec in politik Andrej Capuder
Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev, na ljubljanski filozofski fakulteti je predaval zgodovino francoske književnosti in bil minister za kulturo v prvi slovenski vladi.
Andrej Capuder FOTO: Jože Suhadolnik
V 76. letu starosti je v sredo umrl romanist, pisatelj, prevajalec in politik Andrej Capuder, so sporočili z Mohorjeve založbe Celovec. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev, na ljubljanski filozofski fakulteti je predaval zgodovino francoske književnosti in bil minister za kulturo v prvi slovenski vladi.
Capuder se je rodil leta 1942 v Ljubljani. Diplomiral in doktoriral je na romanskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je nato kot docent in profesor 30 let predaval zgodovino francoske književnosti. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji, na univerzah v Nancyju in Aix-en-Provence.
Že zgodaj je začel pisati poezijo, nato pa se je posvetil prevajanju integralne Dantejeve Božanske komedije in jo po desetih letih končal leta 1972. Zanjo je prejel Sovretovo nagrado, doživela je tri ponatise. Sledili so še drugi prevodi, med drugim dela Petrarce, Camoesa, Teilharda de Chardina, Ernesta Sabata in Kierkegaarda.
Zatem se je posvetil romanu. Njegov prvenec Bič in vrtavka iz leta 1975 je vzbudil nezaželeno pozornost cenzure takratne države in bil umaknjen iz prodaje. V svoji romaneskni trilogiji Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe, ki je izšla med letoma 1982 in 2005, je izpisal fresko Slovencev v 20. stoletju.
Po osamosvojitvi Slovenije se je podal v politične vode. Bil je poslanec v parlamentu in minister za kulturo v prvi slovenski vladi med letoma 1990 in 1993. Nato je bil veleposlanik v Parizu in Rimu. Vmes se je neprekinjeno posvečal pedagoški, znanstveni in literarni dejavnosti.
Med objavami so pri Mohorjevi založbi poudarili še knjige Mozaik svobode, Pariški dnevnik, Slovenija brez meja, Henri Bergson, intuicija in misel, Rimski soneti, Povest o knjigah, za katero je prejel Rožančevo nagrado, in Zamrznjene besede.
Capuder je bil član evropske Akademije v Salzburgu, odlikovan je bil s francosko legijo časti in z italijanskim viteškim križcem.
Capuder se je rodil leta 1942 v Ljubljani. Diplomiral in doktoriral je na romanskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je nato kot docent in profesor 30 let predaval zgodovino francoske književnosti. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji, na univerzah v Nancyju in Aix-en-Provence.
Vabljeni k branju: Intervju z Andrejem Capudrom: »Slovenci smo vedno veljali za najbolj papeške med vsemi«
Že zgodaj je začel pisati poezijo, nato pa se je posvetil prevajanju integralne Dantejeve Božanske komedije in jo po desetih letih končal leta 1972. Zanjo je prejel Sovretovo nagrado, doživela je tri ponatise. Sledili so še drugi prevodi, med drugim dela Petrarce, Camoesa, Teilharda de Chardina, Ernesta Sabata in Kierkegaarda.
Na ministrstvu za kulturo so v izjavi za javnost ob Capudrovi smrti zapisali, da je bil »ustvarjalec, ki je umetniško občutljivost vedno tesno povezoval s svojo izjemno erudicijo in svetovljanstvom«.
»Pogosto slišimo, da koga bolj cenijo v tujini kot doma, žal je to v precejšnji meri veljalo tudi zanj: prejel je francoski red legije časti in italijanski viteški križec, v domovini pa že leta 1972 dobil Sovretovo nagrado za prevod Dantejeve Božanske komedij, nato pa šele 2014 Rožančevo za zbirko esejev Povest o knjigah,« so dodali.
Kot so še zapisali, je Capuder kulturo in svoje delovanje v njej ter zanjo pojmoval v širših okvirjih, kot je to običajno v slovenskem kulturnem dogajanju. »Odnos do njegove zapuščine bo odraz odnosa Slovencev do vrhunske izobrazbe, izbrušenega sloga in svobodne misli,« so sklenili.
»Pogosto slišimo, da koga bolj cenijo v tujini kot doma, žal je to v precejšnji meri veljalo tudi zanj: prejel je francoski red legije časti in italijanski viteški križec, v domovini pa že leta 1972 dobil Sovretovo nagrado za prevod Dantejeve Božanske komedij, nato pa šele 2014 Rožančevo za zbirko esejev Povest o knjigah,« so dodali.
Kot so še zapisali, je Capuder kulturo in svoje delovanje v njej ter zanjo pojmoval v širših okvirjih, kot je to običajno v slovenskem kulturnem dogajanju. »Odnos do njegove zapuščine bo odraz odnosa Slovencev do vrhunske izobrazbe, izbrušenega sloga in svobodne misli,« so sklenili.
Zatem se je posvetil romanu. Njegov prvenec Bič in vrtavka iz leta 1975 je vzbudil nezaželeno pozornost cenzure takratne države in bil umaknjen iz prodaje. V svoji romaneskni trilogiji Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe, ki je izšla med letoma 1982 in 2005, je izpisal fresko Slovencev v 20. stoletju.
Po osamosvojitvi Slovenije se je podal v politične vode. Bil je poslanec v parlamentu in minister za kulturo v prvi slovenski vladi med letoma 1990 in 1993. Nato je bil veleposlanik v Parizu in Rimu. Vmes se je neprekinjeno posvečal pedagoški, znanstveni in literarni dejavnosti.
Med objavami so pri Mohorjevi založbi poudarili še knjige Mozaik svobode, Pariški dnevnik, Slovenija brez meja, Henri Bergson, intuicija in misel, Rimski soneti, Povest o knjigah, za katero je prejel Rožančevo nagrado, in Zamrznjene besede.
Capuder je bil član evropske Akademije v Salzburgu, odlikovan je bil s francosko legijo časti in z italijanskim viteškim križcem.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji