Umrl je pisatelj Andrej Morovič

V 62. letu starosti je umrl Andrej Morovič, pisatelj, reportažni novinar, fotograf in organizator kulturnih dogodkov in festivalov, so sporočili iz založbe Beletrina. Za svoje pisanje je prejel vrsto nagrad.

Andrej Morovič - Moro se je rodil leta 1960 v Ljubljani, osnovno šolo in gimnazijo pa obiskoval v Kopru. Po končani gimnaziji je nekaj časa živel v tujini – v Italiji, Franciji, Avstraliji, ZDA, Veliki Britaniji, Španiji, severni Afriki, zlasti pa v Nemčiji, v zahodnem Berlinu – kjer je ob različnih priložnostnih poklicih spoznaval tamkajšnjo alternativno kulturo, ki jo opisuje v svojih prozi. Vsaj del njegovega pisanja bi tako lahko uvrstili v sodobno urbano prozo o družbenih marginalcih in upornikih, navajajo na spletni strani Društva slovenskih pisateljev. 

Od leta 1993 je živel in delal predvsem v Ljubljani. Njegov aktivizem je našel svoj prostor v središču alternativne kulture na Metelkovi, kjer je ustanovil klub Gromka oziroma teater Gromki, znan tudi po številnih gostovanjih doma in v svetu.

Dejavno je objavljal v domačih in tujih literarnih revijah, sodeloval na literarnih branjih in številnih drugih umetniških projektih doma in v tujini. Njegova besedila so uvrščena v 12 antologij (od tega deset tujih – v Avstriji, BiH, Hrvaški, Romuniji, Madžarski, Srbiji, ZDA, Nemčiji in drugod).

Leta 1987 je prejel nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma ter leta 1992 nagrado zlata ptica.

Morovič je po poročanju MMC RTV SLO izoblikoval prepoznaven razkošen, inovativen in zafrkljiv jezik. Junaki njegovih del so pretežno avtobiografski in podobno kot avtor radi odhajajo iz domovine ter preživljajo svoja leta v Benetkah, New Yorku in Berlinu. Izrazito nomadski je pripovedovalec romana Seks, ljubezen in to (2006), v poznejših delih pa tudi na morju in v puščavi (zbirka kratke proze Okoliščine, 2008). Nekateri so med prvoborci na Metelkovi (Progres, 2008) in del živega ščita v Iraku (Tisoč in ena moč, 2005). V njegovem literarnem opusu najdemo med drugim še dela Priložnosti na ulici (1985), Prosti tek (1986), Padalci (1991), Potapljači (1992), Tekavec (1994), Olujna vremena (1996, prevedel Josip Osti), Vladarka (1997) in Die Herrscherin (soavtor dr. Uwe Hassler).

Posvečal se je tudi eksperimentalnemu filmu ter kot soavtor podpisal več dokumentarnih filmov. Ukvarjal se je še s fotografijo, bil je reportažni novinar, organizator kulturnih dogodkov in festivalov (med durgim Živa književnost, Slovenski dnevi knjige, Karantena, Kontradibidon, Trabakula, Gromki festival, Festival v okviru Evropskega meseca kulture 1997 in festivali ob obletnicah AKC Metelkova mesto).