Poslovil se je Janez Winkler, partizan, taboriščnik, miličnik, reformator

Najširši javnosti je Janez Winkler – umrl je v nedeljo zvečer – v spominu ostal kot soustanovitelj Maratona Franja. Četrt stoletja je maratonu tudi predsedoval. Med policisti je zapisan kot najpomembnejši reformator, v zgodovini je zapisan kot eden zadnjih pripadnikov partizanske generacije.

Ko je na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja kot prvi mož ljubljanske policije zaznal, da študentje pripravljajo veliki protest, je voditelje upora povabil na sedež uprave javne varnosti. Mladeničem je natočil viski. Po uvodnem izgrajevanju medsebojnega zaupanja je študentskim voditeljem razložil pravila: če bodo protestniki uničevali javno lastnino, bo ljudska milica odgovorila na nasilje. Če bo mladina zgolj izvajala pravico do mirnega zborovanja, bo milica dogodek zgolj spremljala.

Ko je prišel dan študentskega protesta – jezni so bili zaradi hrupa na Aškerčevi cesti – je Winkler miličnikom povedal, da bodo na ulici brez strelnega orožja. Ko je protestniška povorka nenapovedano od filozofske fakultete krenila proti skupščini, je ohranil mirno kri in je miličnikom ukazal, naj študentov med pohodom ne ovirajo. Pogumna odločitev je imela globoko posledico. Ljudska milica, kot se je nekoč imenovala policija, se je iz represivne institucije preoblikovala v organ javne javnosti.

Ko sem se vrnil iz taborišča, sem šel za tri mesece v delovno brigado

Bil je partizan, preživel je Dachau​

Tako kot velik del vladajoče ekipe je bil tudi Winkler partizan. Vendar je iz Idrije, kjer je odraščal, v partizane odšel pri rosnih 15 letih. Bil je partizanski ranjenec, še kot mladoletnik je bil v nemških koncentracijskih taboriščih. Ko se je vrnil iz taborišča, je delal v ljudski milici. Ob delu je študiral in spotoma na pravni fakulteti vodil še mladinsko organizacijo.

Maraton Franja, leta 1993. Bilo je še v Tacnu. Predsednik organizacijskega odbora Janez Winkler (levo) in tehnični vodja prireditve Zvone Zanoškar (desno, s čepico), z nekdanjima poklicnima kolesarjema Valterjem Bončo in Primožem Čerinom (v sredini). FOTO: Zoran Vogrinčič

Ko je študij končal, je poiskal naslednika. Dober ducat let mlajšega Milana Kučana je zaklenil v stranišče in ga na prostost izpustil šele, ko je mlajši kolega sprejel svojo prvo politično zadolžitev.

Ko je Winkler v milici prevzel vodstvene naloge, se je zaradi partizanščine lahko svojeglavo in drzno zoperstavil pritiskom konservativne politike.

Pol stoletja zatem, ko je študentske proteste obvladal brez sile, je bil razočaran, ker je policija leta 2021 proteste proti vladnih covidnim ukrepom zatirala z nesorazmernim nasiljem. Odpravil se je na zadnji inšpekcijski obhod, govoril je s policisti in jih podučil, kakšno je njihovo poslanstvo.