Neomejen dostop | že od 9,99€
V 92. letu starosti je umrl ugledni znanstvenik pri ameriški vesoljski agenciji Nasa in častni član Inženirske akademije Slovenije prof. dr. Dušan Petrač. Fizik svetovnega slovesa in tudi prvi kandidat slovenskega rodu za polet v vesolje je od leta 1973 sodeloval pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju, z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti, je poročala STA.
S poskusi v breztežnosti si je Dušan Petrač, rojen leta 1932 v Kropi na Gorenjskem, kot doktor fizike utrl pot v raziskovalni oddelek Nase. A najprej se je z diplomo ljubljanske univerze iz fizike v 60. letih, potem ko je nekaj let poučeval na gimnaziji, kjer je opravil maturo, odpravil čez Atlantik in se vpisal na univerzo UCLA v Kaliforniji.
Raziskovalno delo je opravljal na Jet Propulsion Laboratory (JPL) v California Institute of Technology v Kaliforniji. Sodeloval je pri razvijanju in izvedbi štirih znanstvenih in tehnoloških eksperimentov v mikrogravitaciji na vesoljskih taksijih, pri dveh tudi v povezavi z Univerzo v Stanfordu. Njegove najzahtevnejše naloge so bile pri razvijanju in gradnji prvega infrardečega astronomskega satelita (IRAS) v sodelovanju z Nizozemsko in Veliko Britanijo. IRAS se je odlikoval s številnimi epohalnimi odkritji oziroma izumi. Dušan Petrač je prispeval rešitev kontrole infrardeče fokalne »ravnine« s 64 detektorji v štirih infrardečih valovnih pasovih, so sporočili z inženirske akademije.
Uvedel je metodo za merjenje mase supertekočega helija v breztežnosti. To metodo so uporabili tudi pri Evropskem infrardečem observatoriju, na teleskopu Spitzer Space. Znaten je bil njegov prispevek pri uporabi polprevodniške elektronike pri nizkih temperaturah, razvijal je tudi He-3 in He-4 dilucijski hladilnik, ki bi delal v breztežnosti, in sodeloval pri razvijanju detektorjev za misijo Terrestrial Planet Finder, katerega cilj je odkriti Zemlji podobne planete okrog »bližnjih« zvezd s pomočjo interferenčnih optičnih metod.
Dušan Petrač je bil svetovalec Univerze Stanford, Freie Universität v Berlinu, Univerze v Tsukubi ter podjetja Lockheed Martin Marietta. Za zasluge pri vpeljavi kriogenike v vesolje je dobil medaljo dr. Kurt Mendelssohn, priznanje ICEC (International Cryogenic Engineering Conference), prejel je medaljo Nase za izredne zasluge, dobil je naziv častni senator mariborske univerze, bil je častni meščan mesta Los Angeles, so še navedli pri inženirski akademiji. Njen častni član je postal leta 2008.
Znanstvenik, ki mu je Nasa podelila naziv ambasador Osončja, je vselej poudarjal, da je Slovenija ostala njegova domovina. V ZDA se mu je pridružila tudi 12 let mlajša žena Irena, ki jo je spoznal, ko je še kot profesor fizike na gimnaziji kampiral s svojimi dijaki pri Šobčevem bajerju. Imata dve hčeri, tri vnuke in že tudi pravnuka, je v članku v Nedelu pred petimi leti zapisal Brane Maselj.
Leta 2018 so mu tudi v Kranju podelili naziv častnega meščana. Takrat je o svojem delu o svojem delu spregovoril tudi zbranim na kranjski gimnaziji, kjer je pred več kot 60 leti diplomiral.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji