UKC Ljubljana po letu in pol spet v Združenju zdravstvenih zavodov

Ljubljanski klinični center je od junija letos spet član Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije (ZdrZZ). Izstopil je leta 2020, a so si letos poleti tam glede odločitve premislili. Zakaj točno, ni znano, plačujejo pa dobrih sedem tisoč evrov članarine na mesec. Iz združenja je izstopil tudi ZD Ljubljana, a ta pri tej odločitvi (še) vztraja.

V UKC Ljubljana so ob napovedi izstopa iz združenja konec novembra 2019 pojasnili, da so se za to odločili zaradi previsoke članarine, a pravi vzrok naj bi bil takrat to, da so menili, da od združenja nimajo dovolj.

Zdaj so pojasnili, da so se ponujeni pogoji sodelovanja oziroma članstva od takrat spremenili, zato so njihove strokovne službe ocenile, da je sodelovanje spet smiselno, saj zdaj UKCL lahko učinkoviteje zastopa in uresničuje svoje interese. Na vprašanje, kateri pogoji točno so se spremenili, v kliničnem centru še niso odgovorili, a po našem vedenju bistvenih sprememb ni bilo. V združenju so sicer pojasnili, da je bilo s spremembo statuta združenja iz leta 2019 obema kliničnima centroma kot največjima zdravstvenima organizacijama zagotovljeno avtomatsko članstvo v enajstčlanskem upravnem odboru. S tem je bil izpostavljen večji pomen obeh največjih zdravstvenih organizacij v njihovi ustanovi. A ta sprememba je nastala že pred izstopom ljubljanskega kliničnega centra, zato se zdi, da so zanj – poleg visoke članarine, obstajali še nekateri drugi razlogi. Iskal jih je tudi direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar, ki je ob koncu sodelovanja z ljubljanskim UKC in Zdravstvenim domom Ljubljana za Delo dejal, da se je združenje zamerilo vrhu zdravstvene politike. Takratni minister za zdravje Aleš Šabeder je to zanikal, se je pa v tistem času pojavljala težnja za vzpostavitev novega združenja večjih zavodov. Med akterji je menda bil prvi mož UKC in sedanji minister Janez Poklukar, ki je pozneje menda priznal, da je bil izstop UKC iz združenja napaka oziroma ne dovolj premišljena poteza.

Ob velik vir sredstev

Združenje je zaradi izstopa dveh pomembnih članov po naših izračunih do zdaj izgubilo okoli 178.000 evrov, zato nas je zanimalo, kako se reorganizirali delo in ali so znižali plače. Že ob napovedi izstopov so namreč dejali, da bodo morali iskati notranje rezerve in morda koga od zaposlenih tudi odpustiti.

Pojasnili so, da so plače direktorja in zaposlenih določene s pogodbo o zaposlitvi in se v tem času niso spreminjale, kar pomeni, da je plača direktorja še vedno 4600 evrov bruto. Z racionalizacijo delovanja jim je uspelo znižati druge stroške delovanja, kar je po njihovih besedah razvidno tudi iz bilanc. Združenje odpira tudi nove projekte, od katerih so izpostavili šolo vodenja v zdravstvu, kjer so pravkar končali prvi krog izobraževanja.

V odgovorih so povedali še, da se zaradi odhoda dveh članov, od katerih se je eden že vrnil, vsebina in obseg dela njihovih zaposlenih nista zmanjšala. Združenje sicer ves čas zbira in obdeluje podatke tako za člane kot nečlane: »Učinki našega delovanja imajo vpliv na vse izvajalce zdravstvene dejavnosti – tako člane kot nečlane. Posledično so tako tudi nečlani deležni rezultatov dela združenja (na primer pri partnerskem dogovarjanju in urejanju številnih drugih problematik, ki vplivajo tudi na delo in poslovanje vseh izvajalcev).« Dodali so, da do zdaj v ZD Ljubljana niso zaračunavali obračuna stroškov za pripravnike, saj so s prejšnjim direktorjem vodili pogovore o ponovnem pristopu k članstvu: »V zvezi s tem je direktor pisal tudi novi direktorici.«

V ljubljanskem zdravstvenem domu so na to, da bi šli po poti kliničnega centra in pristopili nazaj k združenju, odgovorili, da za zdaj o tem še ne razmišljajo in da niti ne koristijo njihovih storitev.

Infografika Delo