Ljubljana – Iz Združenja zdravstvenih zavodov izstopata Zdravstveni dom Ljubljana in ljubljanski klinični center, sledila naj bi jima UKC Maribor in Onkološki inštitut. V združenju menijo, da vodstva ustanov k izstopom sili politika, ki ji podatki, ki jih predstavljajo, niso všeč. Pričajo namreč o tem, kako se koalicijsko opevane prioritete zdravstva v praksi izkazujejo za zlagane.

Marjan Pintar, prvi mož Združenja javnih zdravstvenih zavodov, pojasnjuje, da je delo s podatki, ki jih pri njih zbirajo in analizirajo, tisto, kar lahko prinaša spremembe v zdravstveni sistem: »Opravka imamo s številkami, ki so ogledalo zdravstveni politiki, in te številke niso lepe!« Prav to je po sogovornikovem mnenju ključni razlog za pretrese, ki jih doživljajo zdaj.

Previsoka članarina

V začetku leta jim je odstopno izjavo poslal ZD Ljubljana, konec septembra pa še ljubljanski klinični center. Ta je kot vzrok za odločitev navedel, da zaradi trenutne slabe finančne situacije ne more kriti stroškov letne članarine, ki znaša 98.000 evrov.

»Od tistih, ki izstopajo, ni nihče navedel, da odhaja zaradi nezadovoljstva z našim delom. Izstopajo tisti, ki so še pred kratkim prevzeli najpomembnejše funkcije znotraj združenja,« je dejal Pintar. Letos so namreč sprejeli statutarno spremembo, na podlagi katere sta direktorja obeh kliničnih centrov postala člana upravnega odbora združenja po funkciji. Direktor ljubljanskega UKC Janez Poklukar je postal tudi predsednik skupščine združenja.

Minister zanika vplive

Komu se je torej združenje zamerilo? »Vrhu zdravstvene politike,« odgovarja njegov direktor, ki ni bil vabljen niti na zadnje srečanje direktorjev slovenskih bolnišnic na Golnik. Ko je vprašal o razlogih, so mu povedali, da je bilo tako navodilo. Takšna naj bi bila želja ministra za zdravje Aleša Šabedra. Ta je to zanikal. Prav tako je zanikal, da bi bila v izstope zavodov iz združenja, v katerem je članstvo prostovoljno, vmešana politika. »Ko je nekaj narobe, je najlažje s prstom kazati na politiko. Morda je včasih dobro poiskati razloge tudi pri sebi,« je minister v izjavi za STA izzval Pintarja. Ker ta drugih razlogov razen političnih ne pozna, se želi čim prej sestati z ministrom.

Pintar pravi, da o razpadu združenja še ne more govoriti, saj so doslej prejeli le izstopni izjavi dveh članov od skupno 93. »Gotovo pa izstopi vplivajo na vlogo, ki jo združenje ima v zdravstvenem sistemu, in neenotnost gotovo slabi položaj izvajalcev.« Problematiko izstopov so obravnavali organi združenja in soglasno podprli njegov obstoj. Podporo mu je izrazilo Društvo ekonomistov v zdravstvu, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa so dejali, da so z njihovim delom zadovoljni, zato o izstopu ne razmišljajo.

Želje po drugačnih združevanjih

»Na upravnem odboru sem povedal, da če je kakšen problem, ki se imenuje Marjan Pintar, sem vedno pripravljen oditi. Ne gre zame osebno, pač pa za institucijo, ki je stara 56 let in ima svoje mesto v sistemu. Združenje je danes edina oblika, ki povezuje izvajalce in v kateri prihajamo do podatkov, s katerimi lahko pokažemo na problematiko, s katero se srečujemo. Imamo močno publicistično dejavnost, vsako leto izdamo knjigo o poslovanju vseh zdravstvenih zavodov …« je povedal direktor. Meni, da je zavzemanje za njihovo neenotnost posledica nezadovoljstva izvajalcev zdravstvene dejavnosti znotraj zdravstvenega sistema, ki ima številne težave in omejitve (finančne, kadrovske, zakonodajne). Pintar pravi, da slednjih ne bi bilo, če bi imela vladajoča politika posluh za vse tisto, za kar se v združenju zavzemajo. V tem kontekstu se sprašuje, ali bi morebitna nova združevanja večjih zavodov v teh razmerah za izvajalce pomenila boljša izhodišča. Neuradno se namreč združenju očitata premajhni proaktivnost in povezovalna vloga, zato se že kuje načrte, da bi se večji javni zdravstveni zavodi združevali drugače.

A problem utegne nastati, ker združenje skladno z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zastopa bolnišnice oziroma zdravstvene domove pri pogajanjih o splošnem dogovoru v zdravstvu, s katerim razdelijo sredstva med izvajalce in programe v tistem letu, zato bo v primeru sprememb treba spremeniti zakonodajo ali poslovnik, ki ureja te procese. Pintar se sprašuje o smislenosti tovrstnih sprememb, saj sta že zdaj predstavnika obeh UKC tudi pogajalca, ki na pogajanjih za splošni dogovor zastopata bolnišnice.

Kakorkoli, v združenju je poleg direktorja, čigar mandat je štiri leta, še deset zaposlenih za nedoločen čas. Mesečna bruto plača direktorja znaša dobrih 4600 evrov – plača direktorja UKCL je nižja –, povprečna bruto plača drugih sodelavcev pa je skoraj tri tisoč evrov. V primeru zmanjšanja prihodkov iz članarin bodo morali reorganizirati delo in poiskati notranje rezerve. Izključena niso niti odpuščanja.