Učenci so najbolj pogrešali sošolce in razlage učiteljev

Učitelji in učenci so se morali čez noč prilagoditi na novo realnost, ki jo je pogojeval koronavirus. Šole so zaprli in organizirali učenje na daljavo. Težav ni bilo malo, tako za starše, učitelje kot otroke je bilo obdobje tako ali drugače naporno, potrebne je bilo več samodiscipline in iznajdljivosti. Kako je težavno obdobje, ki se jeseni lahko ponovi, vplivalo na vpletene v šolski sistem, so v raziskavi preverjali na zavodu za šolstvo.

Iz izsledkov sledi, da so učitelji tako razrednega, predmetnega kot srednješolskega pouka poučevanje na daljavo ocenili za občutno bolj zahtevno in stresno kot v razredu in da jim je v izziv. Učitelji so kakovost poučevanja v času covida-19 večinoma ocenili za slabšo kot v razredu.

Med prednostmi pouka na daljavo so predvsem učitelji razrednega pouka poudarili, da zdaj drugače gledajo na to, kaj je zares pomembno, da učenke in učenci znajo in da so pri poučevanju bolj ustvarjalni. Učitelji so še ocenili, da med seboj in s starši tudi pri izobraževanju na daljavo dobro sodelujejo in da imajo podporo vodstva šol.

 

Kaj pa učenci?

Ocenili so, da je pouk na daljavo zahtevnejši od pouka v živo, a jim je všeč. Naloge učiteljev so večinoma ocenili za zanimive. Seveda pa pri tem načinu učenja najbolj pogrešajo sodelovanje s sošolci – več kot 60 odstotkov vprašanih osnovnošolcev pogreša sošolce, in tudi razlage učiteljev. Nekaj je bilo težav z razumevanjem navodil, več kot 30 odstotkov vprašanih srednješolcev pa je potarnalo, da ne dobijo povratne informacije, ali so nalogo pravilno rešili. Okoli deset odstotkov učencev, kot izhaja iz raziskave, nima prostora, kjer bi se v miru učili, težava je tudi, da so si morali deliti računalnik z drugimi družinskimi člani.

Je pa otroke (več kot 60 odstotkov) razveselilo, da so zjutraj lahko dlje spali, več kot 70 oziroma 80 odstotkov vprašanih pa je kot pozitivno ocenilo to, da so si lahko čez dan sami razporejali delo.

Okoli 30 odstotkov vprašanih osnovnošolcev in srednješolcev je ocenilo, da so se v času izvajanja pouka na daljavo težje učili, večina (od 35 do 45 odstotkov) je ocenila, da so se učili enako kot prej, okoli 35 odstotkov pa, da so se lažje učili. Učenci so še ocenili, da so se na učitelja lahko kadarkoli obrnili z vprašanji.

Ravnateljem je bil največji izziv najti načine in oblike ocenjevanja znanja na daljavo oziroma preverjanja znanja, prav na teh dveh področjih so največ podpore po oceni ravnateljev učitelji tudi potrebovali. Največ vrzeli pa so ravnatelji imeli predvsem pri delu z e-orodji.

V raziskavi je sodelovalo 7382 učiteljev, 24.684 učencev in 406 ravnateljev.