Turiste včasih zasačijo tudi kot ilegalce

Sredi poletne sezone, ko gneča na mejnih prehodih postane turistova nočna mora, nikakor ni priporočljivo poseči po navigacijski napravi, da bi nas po kakšni samotni gozdni cesti prepeljala čez državno mejo. Časovni prihranek bi utegnili plačati z globo zaradi nepravilnega prečkanja meje, v višini od 800 do 1200 evrov.

K večjim zastojem, ki so sicer običajni v tem delu leta, pripomorejo tudi dodatni postopki zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja pandemije covida-19. O tem, da naj potniki čez slovensko-hrvaško mejo ne poskušajo iskati drugih poti zunaj uradnih mejnih prehodov, je svoje uporabnike nedavno obvestil tudi avstrijski avtoklub ÖAMTC. Vsak tovrsten prehod meje se namreč šteje za ilegalen.
 

Tri vrste mejnih prehodov

Slovenija ima sicer na zunanji schengenski meji (s Hrvaško) 32 mednarodnih in 25 obmejnih kopenskih prehodov. Primera mednarodnega prehoda sta, denimo, Sečovlje in Dragonja, obmejna pa Rakitovec in Brezovica pri Gradinu v koprski občini. Na obmejnih prehodih lahko mejo prečkajo le državljani Slovenije, Hrvaške in drugih držav EU (ter njihovi družinski člani), medtem ko se morajo drugi potniki preusmeriti na mednarodne mejne prehode, ki so namenjeni vsem. Če na obmejni prehod pride tujec, ki ni državljan EU, ga policist preusmeri na mednarodni mejni prehod in mu globe ni treba plačati.

Kazen pa potniku ne uide, če ga zasačijo pri prečkanju meje v času, ko je obmejni prehod zaprt (običajno med 22. in 6. uro) ali na mestih, ki so namenjena samo obmejnim prebivalcem, imetnikom maloobmejne prepustnice. Pri prečkanju meje na teh mestih bi kazen doletela tudi slovenske, hrvaške in druge državljane članic EU, ki se ne bi mogli izkazati z zahtevanimi dokumenti. Večina teh prehodnih mest je sicer zavarovana z zapornicami, a ne povsod, so pojasnili na Policiji. Statistike izrečenih kazni za tovrstni nezakonit prehod meje pa ne vodijo.

Po besedah Simona Markežiča, predsednika sveta Krajevne skupnosti Gradin, na lokalnih cestah večinoma nimajo večjih težav zaradi turistov, ki bi iskali neuradne mejne prehode. Zelo obremenjena je edino cesta, ki vodi do obmejnega prehoda Brezovica. Težava pa je, da je povsem dotrajana in neprimerna za tolikšen promet.


 

Pirančani so šli vse do Googla

»V naši občini že tretje leto zapored v poletnem času preprečujemo tranzit po lokalnih cestah, ki vodijo do mejnih prehodov ali so prometno močno obremenjene. Na ta način domačinom omogočimo, da se lahko odpeljejo do trgovine, na delo ali po drugih opravkih,« pove Bruno Kuzmin, svetovalec piranskega župana Đenia Zadkovića. Na posamezne cestne odseke so vsak konec tedna postavili redarje in študente, ki voznike opozarjajo, da je pot namenjena le tistim, ki tam stanujejo ali imajo tam cilj svoje poti, sicer jim grozi globa 200 evrov. »Ne gre za to, da želimo deliti kazni, gre za poziv tranzitnim potnikom oziroma turistom, naj izberejo drugo pot. Obrnili smo se tudi na predstavništvo Googla v Zagrebu, da so te lokalne poti izbrisali iz zemljevidov za navigacijo,« je še dejal.
 

Rešitev za obmejne prebivalce

V civilni iniciativi čezmejnih delavcev migrantov, ki so v preteklih mesecih opozarjali na nevzdržne razmere zaradi večurnega vsakodnevnega čakanja pri prehodu meje v Sečovljah so dosegli, da so jim pristojni prisluhnili. V dogovoru s predstavniki obeh držav, policije in obmejnih občin, nova ureditev omejuje uporabo ceste, ki povezuje mejna prehoda Dragonja in Sečovlje in je namenjena le za lokalni promet. Obenem pa signalizacija pred mejnim prehodom Sečovlje usmerja tranzitni promet proti Portorožu, medtem ko lahko obmejni prebivalci zavijejo levo, neposredno na mejni prehod in se tako izognejo gneči.