Tujci pogosteje opravljajo slabo plačana dela

»Države so naredile pomembne izboljšave za integracijo migrantov in njihovih otrok v izobraževanje, na trg dela in v družbeno življenje. A vendar je še veliko izzivov in neizkoriščenega potenciala, ki ga lahko migranti ekonomsko in družbeno prispevajo državam gostiteljicam,« je Angel Gurria, generalni sekretar OECD, pospremil objavo poročila Settling In 2018, na predvečer potrjevanja globalnega dogovora o migracijah v maroškem Marakešu.



Delež visoko izobraženih tujcev se je zvišal v praktično vseh članicah OECD in EU, v povprečju za sedem odstotnih točk v zadnjem desetletju, piše v več kot 300 strani dolgem poročilu, ki sta ga pripravila OECD in evropska komisija, obravnava pa 74 indikatorjev integracije. Med ugotovitvami je tudi ta, da kljub napredku številni priseljenci s svojo izobrazbo niso dobili boljše zaposlitve – kar 42 odstotkov državljanov tretjih držav v EU je preveč kvalificiranih za delo, ki ga opravljajo.

Slabše izhodišče

Tudi relativna revščina je danes med imigranti bolj razširjena, kot je bila leta 2007, s tem da se razkorak med njimi in domačini pri tem indikatorju še povečuje. Približno 14 odstotkov prebivalcev EU, ki so bili rojeni drugje, poroča o izkušnjah diskriminacije zaradi etnične pripadnosti, državljanstva ali rase. Skoraj tretjina tujcev iz tretjih držav v Evropi pravi, da je večina prebivalcev njihovega naselja istega etničnega porekla, kot so oni. Ta segregacija je najbolj opazna v Belgiji in na Nizozemskem.
Tudi v šolanju mladi v zadnjem desetletju dosegajo boljše rezultate, manj jih predčasno zapusti šolske klopi in več jih doseže višjo stopnjo izobrazbe, a v Evropi kljub temu še zaostajajo za vrstniki, ki nimajo migrantskega ozadja. Med tujci iz tretjih držav v EU, starimi med 15 in 64 let, jih je 19 odstotkov oziroma 2,6 milijona končalo le osnovno šolo, kar je štirikrat več, kot je ta indikator med rojenimi v EU.

Medtem ko je delež zaposlenih moških v OECD približno enak med domačini in priseljenci, je pri ženskah v Evropi opazna razlika – med tistimi, ki so prišle od drugod, je v povprečju šest odstotkov manj zaposlenih v primerjavi s tam rojenimi, razkorak pa je posebej velik v Franciji in Belgiji (14 odstotkov) ter na Nizozemskem (17 odstotkov). Za priseljenke je značilno, da pogosteje delajo za krajši delovni čas oziroma na slabše plačanih delovnih mestih, posebej v južni Evropi in Sloveniji, kjer je 30 odstotkov tujk, ki imajo službo, v nizko kvalificiranih poklicih. Tudi nasploh migranti pogosteje opravljajo dela, za katera se zahteva manj usposabljanja – v Avstriji, Nemčiji, na Švedskem in Norveškem zasedajo več kot 40 odstotkov tovrstnih delovnih mest, v Švici in Luksemburgu pa kar 60 odstotkov.

Veliki izzivi v EU

V EU živi 58 milijonov migrantov, od tega je 21,6 milijona državljanov tretjih držav. Ti predstavljajo 4,2 odstotka prebivalstva EU, skoraj četrtina živi v Nemčiji, 16 odstotkov v Italiji, 14 odstotkov v Franciji, v Španiji in Veliki Britaniji pa po 11 odstotkov. V zadnjih desetih letih se je delež tujcev najbolj povečal na Švedskem in v Sloveniji, najbolj zmanjšal pa v Latviji in Estoniji. Skoraj polovica državljanov tretjih držav biva v EU že vsaj deset let.

V državah EU je v povprečju zaposlenih 55 odstotkov priseljencev, delež zaposlenih domačinov pa je 68 odstotkov. Skupaj je v EU zaposlenih 8,8 milijona ljudi, ki niso državljani EU, več kot 10,5 milijona pa je delovno aktivnih. Več kot devet odstotkov vseh brezposelnih v EU je iz tretjih držav, en milijon pa je samozaposlenih.

Kar 5,7 milijonov tujcev iz tretjih držav živi v EU v relativni revščini, kar pomeni 39 odstotkov. V Belgiji, Španiji, na Nizozemskem in Švedskem pa ta delež doseže skoraj polovico.