Ena od novih, modernejših oblik bivanja starejših so oskrbovana stanovanja, ki bodo tudi v prihodnje pomembna oblika pomoči pretežno starejšim, ki ne morejo več v celoti skrbeti zase, zaradi različnih razlogov, na primer arhitekturnih ovir, pa ne morejo ali ne želijo več živeti doma, so prepričani na ministrstvu za delo.
Pred tremi leti je bilo v Sloveniji okoli tisoč oskrbovanih stanovanj, v katerih je živelo nekaj nad tisoč stanovalcev, kaže zadnja analiza inštituta za socialno varstvo. Oskrbovanih stanovanj ni mogoče primerjati z domovi za starejše. V njih lahko uporabniki bivajo popolnoma samostojno, tehnično so jim prilagojena, kadar potrebujejo pomoč, pa jo lahko naročijo. Zagotovljeno imajo oskrbo, vključno z rdečim gumbom, pri čemer so na voljo različni osnovni paketi, ki se lahko razširijo v nadstandardne. Naročijo lahko tudi osebne storitve na domu, ki so del udobja, na primer čiščenje, pranje, likanje, socialne urice in podobno.
Tretjina lastniških, dve tretjini najemnih
Od vseh oskrbovanih stanovanj je kakšna tretjina lastniških, preostala so najemna. Največji, približno četrtinski lastnik oskrbovanih stanovanj je nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, večji lastniki so še republiški ter območni in občinski stanovanjski skladi ter tudi zasebni investitorji. Nepremičninski sklad ima v svoji ponudbi več kot 3160 namenskih najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše, od katerih je 360 oskrbovanih najemnih stanovanj v 16 krajih: v Brežicah, Celju, Izoli, Kopru, Kranju, Krškem, Ljubljani, Litiji, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Trebnjem, Trzinu in na Škofljici. Najemnina v Brežicah, kjer so stanovanja velika od 47 do 61 kvadratnih metrov, je od 274 do 341 evrov na mesec, brez stroškov.
Prilagoditev slovenskemu trgu
»Slovenci smo znani po tem, da imamo tudi v zrelih letih radi lastno streho nad glavo,« ugotavlja Miha Jarc, direktor družbe Mijaks, največjega tržnega ponudnika oskrbovanih stanovanj pri nas, zato je bila ena od prilagoditev, da so na slovenskem trgu ponudili lastniška oskrbovana stanovanja. Zamisel o gradnji oskrbovanih stanovanj je dobil pred dvajsetimi leti, ko mu je takrat 74-letna mati dejala, da ne bi rada šla v dom za starejše. »V tistih časih je moje podjetje gradilo več stanovanj za mlade družine. Premislil sem in se odločil, da kaj dobrega naredimo tudi za starejše, navsezadnje si to zaslužijo. Projekt sem razvijal dobrih 15 let in pred petimi leti zgradil za trg prvih 150 luksuznih oskrbovanih stanovanj. Pregledal sem tovrstna stanovanja po vsej Evropi, še posebno na Danskem, Švedskem in v Nemčiji. Ideje pa ni bilo mogoče samo prekopirati, morali smo jo prilagoditi slovenskemu trgu,« pripoveduje Jarc.
Skoraj takoj razprodana
Do zdaj je družba Mijaks zgradila približno tristo takih stanovanj v Ljubljani. Projekt je bil uspešen, saj so bila skoraj takoj razprodana, zato so pred letom dni začeli graditi tudi na Bledu, tam bodo gotova konec leta. »Na Bledu je predvidenih 60 oskrbovanih stanovanj in 26 navadnih, saj je EU zagovornik mešane rabe stanovanj, kar spodbuja medgeneracijsko sodelovanje,« razlaga Jarc.
Rast skupnostnih oblik
Z razvojem različne ponudbe za starostnike zunaj institucionalnega varstva je dobro, da se okrepi tudi ponudba oskrbovanih stanovanj, pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: »V skladu z resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje od leta 2013 do 2020 je predvideno zmanjšanje deleža uporabnikov v institucionalnih oblikah socialnega varstva in povečanje deleža uporabnikov v tako imenovanih skupnostnih oblikah.« Te zagotavljajo pomoč ljudem z različnimi težavami, da lahko razmeroma samostojno živijo v skupnosti, na primer pomoč na domu, dnevno varstvo in družinskega pomočnika.
V Murglah v Ljubljani so maja končali drugo fazo s 102 stanovanjema v soseski, ki na tisoč kvadratnih metrih vključuje center dobrega počutja, bazen, fitnes, savno, ambulanto in restavracijo – vsa so že razprodana. Takoj so prodali tudi tamkajšnjih 65 stanovanj, ki so jih zgradili v prvi fazi leta 2011, in to kljub takratni veliki ekonomski krizi. »Zato se lahko pohvalimo, da smo eno redkih investicijskih in gradbenih podjetij, ki je brez težav prebrodilo krizo in ostalo močno na trgu nepremičnin,« pravi Jarc. Od teh je bilo 12 neprofitnih oskrbovanih stanovanj, zgrajenih v javno-zasebnem partnerstvu za neprofitni najem: »Ker imajo povsod po EU neprofitna in tržna stanovanja, smo se odločili, da ponudimo ljubljanski občini nekaj neprofitnih oskrbovanih stanovanj. Postavili smo temelj za korektno javno-zasebno partnerstvo in ga tudi uspešno končali.«
Pred tremi leti je bilo pri nas okoli tisoč oskrbovanih stanovanj.
Tretjina oskrbovanih stanovanj je lastniških in dve tretjini najemnih.
Družba Mijaks je maja zgradila 102 stanovanji v Murglah, vsa so prodana.
Jarc napoveduje, da bo prihodnje leto v Ljubljani vseljivih novih 26 oskrbovanih stanovanj v Rožni dolini; gradnje stanovanj in nove, večje Mercatorjeve trgovine na lokaciji, kjer je v občinskem prostorskem načrtu predviden nov poslovno-stanovanjski center, se bodo lotili v kratkem. Načrtujejo tudi gradnjo 130 luksuznih oskrbovanih stanovanj v Kosezah, na zdajšnji lokaciji Mercatorjeve trgovine, ki naj bi jo povečali. Oskrbovana stanovanja so načrtovali še na Galjevici, vendar je projekt v mirovanju. V družbi Mijaks so prepričani, da stanovanja ponujajo po dostopnih cenah – od 2500 do 4000 evrov za kvadratni meter – ki si jih Slovenci lahko privoščijo.
Komentarji