»Tudi druge plače morajo rasti, drugače sledi uravnilovka«

Trbovlje – »Je naše delo res tako malo vredno, da nam do minimalne plače zmanjka 80 evrov neto, ki jih prejemamo v obliki dodatka?« je lani jeseni zanimalo perico v domu za starejše. Zdaj ugotavlja, da se v enem letu ni spremenilo nič drugega kot – vlada. Z njo sindikati začenjajo pogajanja. Minimalna plača trenutno znaša 638 evrov neto.
 

Anomalij in neskladij na tem področju se zaveda tudi novi minister za javno upravo Rudi Medved, ki pa še ne ve, kako jih popraviti. Imate odgovor morda sindikati?

V minimalno plačo se dodatki za delovni čas ne štejejo – to je bil dosežek socialnega dialoga. Na predsedstvu Konfederacije sindikatov javnega sektorja smo pred dnevi sprejeli sklep o začetku postopka, da se tudi dodatek na delovno dobo ne šteje več v minimalno plačo.
 

Zakaj so dodatki po vašem problem?

Z organizacijami delodajalcev se je bil srdit boj za vsak dodatek, ki smo ga črtali iz minimalne plače. Naj spomnim na ogorčeno organizirano nasprotovanje delodajalcev z grožnjo, koliko tisoč zaposlenih bo izgubilo delo zaradi dviga minimalne plače. Izračuni so pokazali, da se dvig minimalne plače v neto znesku praktično ne bi poznal zaradi višje dohodnine in vpliva na socialne transferje. Ob začetku pogajanj so mediji obširno komentirali mojo izjavo, da se bo odprava plačnih anomalij lahko začela šele, ko bo minimalna plača plača za najnižje vrednoteno delo in bo temu prilagojena tudi dohodninska lestvica. V koalicijski pogodbi je že zaveza, da bo minimalna plača rasla hitreje od drugih plač.


 

Z vsakim dvigom minimalne plače se število prejemnikov poveča.

Leta 2017 je bilo v državi 33.800 prejemnikov minimalne plače, od tega v javnem sektorju 8300. Posebej poudarjam, da v povišanju minimalnih plač ne izgine le dodatek za delovno dobo, ampak tudi vsaka oblika stimulacije, povečan obseg dela, posebni delovni pogoji, na primer z dementnimi, celo razredi napredovanja in drugi dodatki. Izenači se tudi delo snažilke in bolničarja, kar tudi ni normalno. Nadurno delo bremeni ravno te delavce in jih izčrpava do izgorelosti, vsako izplačilo dodatka za nadurno delo pa poseže v dohodninsko lestvico in socialne transferje tako, da je končni rezultat celo negativen. Zato si večina delavcev z minimalno plačo ne pusti izplačati nadur. Rast minimalne plače seveda upravičeno zahteva tudi rast drugih plač v sistemu. Drugače bomo imeli popolno uravnilovko.
 

Nasprotna stran – delodajalci – ponavlja, da ni denarja …

… pa je problem zaokrožen. Za SZSVS je cilj izvzeti vse dodatke iz minimalne plače ter vsakemu povišanju minimalnih plač prilagoditi dohodninsko lestvico in socialne transferje. Pri spremembi davčnih predpisov bi morali izvzeti iz obdavčljivega dohodka določeno število ur nadurnega dela, ki so bile opravljene kot nujne za reševanje ljudi in premoženja.
 

Verjamete, da je možno doseči popolno izenačitev plač vseh profilov?

Doseči premike na področju plač in s tem zmanjšati socialno neenakost je skoraj utopično. S statistiko nam dokazujejo, da je socialna neenakost v Sloveniji med najnižjimi. A če ima direktor koncerna Volkswagen 170-krat višjo plačo od delavca, to ni tak problem – če delavec s prejeto plačo dostojno živi in prejme še 13. in 14. plačo, ker je dobro delal.
 

Zadnje mesece je iz domov za starejše slišati klice na pomoč, da ni negovalk. Ker jih manjka, so tiste, ki delajo, nenehno v službi, a za to prejemajo minimalno plačo, še praznikov jim ne plačajo …

Vsa Slovenija ima ta problem. Na demonstrante ali stavkajoče ne streljajo več, pa se ravno stavkam v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva pridruži najmanj organiziranega članstva. Hitro nasedajo krivim prerokom, ki jim obljubljajo plačne čudeže in rajske počitnice, ter tako z ustanavljanjem novih in najnovejših 'one man bandov' drobijo in slabijo sindikalno moč.