Ljubljana – Ob vrnitvi polovice otrok v vrtce in učencev v šolske klopi večjih težav ni bilo, je povedala ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Še vedno rešujejo problem dodatne strokovne pomoči (DSP), ki po odločbi o usmeritvi pripada otrokom z različnimi primanjkljaji. Po veljavnih priporočilih NIJZ ti otroci, ki bi neposredno pomoč učitelja najbolj potrebovali, DSP lahko dobijo le na daljavo, čeprav se isti učenec in učitelj srečata tudi pri pouku. NIJZ naj bi odgovore ministrstvu dal danes.

Sestanek predstavnikov ministrstva in NIJZ je bil na to temo že včeraj, danes naj bi NIJZ predstavil končne odgovore. Pred sestankom je ministrica povedala, da bodo iskali rešitev za tako imenovane mobilne učitelje, ki izvajajo DSP: »Po priporočilih NIJZ naj se ne bi zagotavljala mobilnost učiteljev med različnimi šolami. Otroci so namreč v različnih šolah, pomočnik za DSP pa en sam. Iščemo rešitev, da bi otroci imeli pomoč neposredno in osebno, ker se strinjam, da je velika razlika, ali to počnemo na daljavo ali v medsebojnem stiku.«

Otroci, ki so upravičeni do DSP, imajo najrazličnejše primanjkljaje, od motenj avtističnega spektra, ADHD do disleksije, so gluhi ali naglušni, morda slabovidni. Pomoč nekaterim izmed njih je na daljavo nemogoča. Številni učitelji, ki izvajajo DSP, tudi niso »mobilni« in torej ne prehajajo med šolami, ampak le med razredi po šoli. Med različnimi razredi sicer prehajajo tudi učitelji celo tne predmetne stopnje, ki bodo med devetošolce prišli prihodnji teden. »Argument, da moj otrok ne more dobiti DSP neposredno, ker da bo strokovna delavka prehajala med različnimi zavodi, ne vzdrži, če samo pogledamo, da so se prav ta teden odprle glasbene šole. Tamkajšnji učitelji bodo sprejeli učence iz različnih osnovnih šol in različnih razredov,« je ogorčena mati otroka s posebnimi potrebami.


 

Učna pomoč da, DSP ne

Posebno bode v oči, da bodo učitelji v šolah lahko neposredno izvajali učno pomoč, ki je namenjena otrokom s šibkim znanjem, ne pa tudi DSP. »Takšno odločitev ministrstva lahko razumemo le kot marginaliziranje že tako najranljivejših v šolski populaciji, hkrati pa so jim tako kršene pravice, ki so jim zagotovljene z odločbo o usmeritvi. Težko razumem priporočila predstavnikov ministrstva in zavoda za šolstvo, ki se pojavljajo v medijih in javnost prepričujejo predvsem o psihološki podpori otrokom ob vrnitvi, če se najšibkejše izpušča oziroma jim je pomoč v najbolj kakovostni in strokovni obliki onemogočena,« je zapisala specialna pedagoginja Katarina Kesič Dimic.

Pedagogi, razvojni in klinični psihologi so opozorili na škodo, ki se vsem otrokom s takim načinom poučevanja povzroča. Ministrica na opozorila strokovnjakov odgovarja: »Verjemite mi, da se vsi zelo trudimo. Učitelji, vzgojitelji, ravnatelji so zelo pozorni na čustveni del ponovnega prihoda in sodelovanja z otroki. V skupinah, kjer pripravljamo smernice in priporočila, smo tesno povezani tudi s tem delom stroke. Smo zelo hvaležni za vsa dobra priporočila in pobude, ki nam lahko pomagajo.«
Med pobudami učiteljic je pobuda, da jim ne bi bilo treba nositi mask, saj predvsem učenci prve triade spremljajo tudi obrazno mimiko. »Če bo le mogoče, bomo poskušali najti boljšo rešitev,« je obljubila ministrica.