Tudi cepljeni otroci bodo zdaj v karanteni

Odlok o izjemah pri karanteni na domu po visoko tveganem stiku, ki ga je vlada sprejela pred božičem, določa, da v karanteno ni treba le tistim, ki so cepljeni s poživitvenim odmerkom. V šolah se že bojijo prihodnjih tednov, saj vsi cepljeni učitelji še niso prejeli tretjega odmerka, kar pomeni, da bodo ob tveganem stiku napoteni v karanteno, zato ravnatelje skrbi, kdo bo sploh v šoli. Na drugi strani so učenci in dijaki, ki so se cepili, da bi bili lahko v šoli. Zdaj ne bodo mogli biti, čeprav poživitvenega odmerka sploh ne morejo dobiti, ker zanje ni odobren.

V osnovnih in srednjih šolah, kjer jim že tako ali tako primanjkuje kadra, se sprašujejo, zakaj se je vlada odločila za tako redke izjeme pri karanteni. »To nam bo zelo otežilo izvajanje pouka. Že zdaj pošiljamo zaposlene v karanteno, bojim se, da bo tega vsak dan več. Treba bo narediti razmislek v drugo smer. Zbolevali pa bodo tudi dijaki,« je dejala predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar.

Normalizacija kot nujnost

Čeprav je večina učiteljev cepljenih, vsi niso cepljeni s tretjim odmerkom. Poleg tega so se nekateri šele v tem šolskem letu cepili, nekateri so po tem, ko so bili dvakrat cepljeni, covid-19 preboleli. Zanje NIJZ na spletni strani celo piše, da poživitvenega odmerka sploh ne potrebujejo. Zakaj morajo vsi ti ob rizičnem stiku torej v karanteno, nekdo, ki je trikrat cepljen, pa ne, nam z ministrstva za zdravje in tudi z NIJZ niso odgovorili. So pa na NIJZ odgovorili, da je treba narediti vse, da se širitev omikrona zajezi, saj lahko »visoko število okužb slabo vpliva na že tako preobremenjeni zdravstveni sistem, tudi če bi bila bolezen blažja«. Dodali so, da so zato izjema od karantene le osebe, »ki so prejele poživitveni odmerek, saj dognanja za zdaj ne kažejo na to, da bi lahko iz katerega koli drugega naslova izjem sprejeli višje tveganje, ki pa bi nenazadnje lahko rezultiralo v naraščanju števila okužb«.

Kdo bo v šoli?

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da gre za še en nepremišljeni ukrep: »Razmisleki nastajajo v ozkih skupinah, tisti, ki se na tematiko spoznajo, pa jih ni zraven. Odločitev je nefunkcionalna oziroma ne bo delovala. Da zaposleni niso vključeni v take odločitve, pa je splošen simptom nedialoškosti te oblasti. Najbolj šokantno pa je, da ministrstvo za izobraževanje ne ve, kam se peljemo.«

Leskovar z IJS: Epidemija začela spet naraščati

Ravnatelj šentjurske Osnovne šole Hruševec Robert Gajšek se ne boji, da bi ostal brez kadra: »Imamo 70-odstotno precepljenost. Tisti, ki so se cepili, so vsi cepljeni že tretjič. Težava pa je, da so tisti, ki se niso cepili, ob okužbi v razredu veselo deset dni doma. Ne moreš mu dati dela na daljavo, ker so vsi ostali otroci v šoli, ne moreš reči, da bo od doma učil tiste, ki so v šoli. Kdo bo pa nadziral otroke, jih pazil? Zato je tak način nagrada tistemu, ki noče delati. Se ne cepi, ostane doma, samo čaka, da še v kakšnem razredu kdo zboli in bo spet deset dni doma. Tisti, ki smo se cepili, pa delamo namesto njih.«

Konec hibridnega modela

Skoraj 30 odstotkov mladostnikov, starih od 12 do 17 let, je cepljenih. Veliko se jih je cepilo tudi zato, da bodo lahko ves čas v šoli. Po novem odloku to ni več možno, ker otroci niso cepljeni s poživitvenim odmerkom, saj zanje ni odobren. Gajšek je dejal, da je s tem konec hibridnega modela, ki ga sicer niso izvajale vse šole: »Včasih smo imeli tri učence v šoli, dvajset pa doma. Učiteljica se je snemala, pouk je bil prilagojen. Če bodo zdaj vsi doma, bo pouk tak, kot je bil lani. Za šolo je to lažje, ni pa pošteno do otrok, ki so se dvakrat cepili.« Kot je dejal predsednik sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš, upajo, da bo svetovalna skupina odobrila tretji odmerek za mlajše od 18 let tudi zaradi karantene, saj da se ta problem kaže zlasti v gimnazijskih programih, kjer je precepljenost ponekod še kar dobra.