Triumf športnih velikanov za zagon slehernikov

Ljubljana – Uspešni ljudje z različnih področij se veselijo zmag najboljših slovenskih športnikov, zavedajo se, da so nam kot družbi v marsičem lahko za zgled. Sogovorniki v naši mini anketi ne skrivajo, da se tudi sami poskušajo od zmagovalcev učiti in iz njihovih zmag črpati več kot zgolj navdih.

Igor Akrapovič FOTO: Mavric Pivk/Delo

Igor Akrapovič, lastnik izdelovalca izpušnih sistemov Akrapovič

»Zmagoslavja naših športnikov nam vsem pošiljajo večplastno sporočilo. Po eni strani Roglič in Pogačar že več tednov usmerjata pozornost svetovne javnosti v Slovenijo, našo državo predstavljata v najboljši luči in s tem močno pripomoreta k povečani prepoznavnosti naše države. To ima lahko povsem otipljive in merljive gospodarske koristi za nas vse. Po drugi strani pa vsi vemo, da so ti ljudje morali žrtvovati zelo veliko časa, dela, truda in tudi zdravja, na koncu se jim to obrestuje z vrhunskim rezultatom. Vsak med nami se zlahka najde v tem sporočilu in za vsakega je takšna pozitivna zgodba lahko spodbuda, da ne obupamo, da še bolj trdo delamo vsak na svojem področju in skušamo biti jutri še boljši, kot smo danes, nagrada za trdo delo in vztrajnost pa bo na koncu zagotovo prišla. Mi imamo sicer srečo, da so naši izdelki na trgu prepoznavni tudi brez povečane prepoznavnosti Slovenije, mnogim podjetjem pa povečana prepoznavnost, tudi skozi športne uspehe, lahko posredno omogoči boljši položaj na trgu, več posla, boljše cene in podobno. In tudi če nam takšni uspehi ne koristijo posredno ali neposredno, je zelo osvežujoče v teh čudnih časih, ko neprestano poslušamo o virusu, spremljati tako lepe zgodbe. Ker Slovenija je res majhna in prav je, da se uspeha kogarkoli med nami veselimo, ker je po malem to tudi uspeh nas vseh. Zagotovo pa nam veselje v teh depresivnih časih ne more škoditi.«



Jože Mermal, predsednik upravnega odbora BTC:
»Vem, da je zadeve v športu težko primerjati, a zmaga na dirki po Franciji je po mojem povsem primerljiva z olimpijsko zlato medaljo, zato je prav, da se tega veselimo. Sam sem še toliko bolj vesel, ker smo z našim podjetjem dolga leta soustvarjali kolesarski maraton Franja in s tem po mojem mnenju veliko prispevali k razvoju kolesarstva pri nas. Nenazadnje sta tako Primož Roglič kot Tadej Pogačar nekoč zmagala na tem množičnem amaterskem tekmovanju. Seveda si ne lastimo uspeha naših dveh junakov, ta je plod izključno njunega trdega dela in dobrega dela njunih ekip, vendar pa smo v Sloveniji mnogi dolga leta sistematično delali v prid množičnosti tega športa, za gradnjo osnovne infrastrukture in pridobivanje znanja, vse to pa so drobci v mozaiku končnega uspeha. Od naših dveh fantov se vsi skupaj lahko veliko naučimo, sporočata nam, da če stopimo skupaj in trdo delamo za isti cilj, lahko dosežemo tudi tisto, kar so si kot mogoče nekoč lahko predstavljali samo veliki idealisti. Majhnost naše države že zdavnaj ni več alibi v športu, do zdaj bi nam že moralo biti jasno, da če se pametno sestavimo in sistematično skupaj delamo, ni nič nemogoče. Enako velja za šport, posel in še za marsikatero drugo področje v življenju. Da se je ta uspeh zgodil v času pandemije, ko je ves svet v nekakšnem krču zaradi strahu pred virusom, je še toliko bolj dragoceno. Jasno je, da je virus pred nas postavil nekatere omejitve, da te omejitve moramo spoštovati, ampak živeti in delati moramo še naprej, in če bomo živeli v krču, bomo težko dosegali dobre rezultate. Tudi zato je dobro, da sta nam fanta prinesla veselje, da vsaj za hip odmislimo ta krč, ki nas vse že predolgo hromi.«

Mitja Okorn, filmski režiser, razpet med Varšavo in Los Angelesom

»Po pravici povem, da sem tu na Poljskem bolj malo izvedel o Tour de France in uspehih naših kolesarjev. Nedvomno bi tudi tukajšnji mediji več pozornosti posvečali temu tekmovanju, če bi bil blizu vrhu kak poljski tekmovalec, pa ni. In Poljska je neprimerno večja država od Slovenije. Športi in uspehi v različnih športih so težko primerljivi, toda kot strasten ljubitelj košarke si predstavljam, da je to, kar počneta Roglič in Pogačar, na neki način primerljivo z vrhunskimi uspehi Luke Dončića in Gorana Dragića. Vsi štirje so zares veliki športniki in vsi štirje so to, kar so, postali zunaj, v tujini, ko so se spoprijeli z zelo močno konkurenco z vsega sveta. Zato je prav, da se veselimo njihovih uspehov, ker so doseženi v globalni konkurenci, kjer je razmeroma velik krog najboljših, ki se neprestano vzajemno lovijo, spodbujajo in nehote izboljšujejo drug drugega. Vsem nam so naši vrhunski športniki lahko za zgled kot dokaz, da se da dosegati vrhunske rezultate, četudi prihajaš iz majhne države. Sam si želim, da bi tudi slovenski umetniki dosegali tako vrhunske rezultate v svetovnem merilu, čeprav se zavedam, da nas že po naravi naše dejavnosti v primerjavi s športniki omejujeta manjši jezik in dejstvo, da kakovost umetniškega dela ni tako merljiva, kot je kakovost športnega dosežka. Vseeno pa so tudi za nas v svetu umetnosti naši vrhunski športniki lahko navdih in spodbuda, da še bolj vztrajno delamo in iščemo poti do svojih zmag.«