Treba se bo prilagoditi domačim gostom

Ljubljana – Turizem je brez dvoma ena najhuje prizadetih panog v sedanji epidemiološki krizi. Če so se gostinski in turistični delavci sprva tolažili, da bo to načeloma sektor, ki se bo lahko tudi najhitreje postavil nazaj na noge, zaradi ukrepov in previdnosti tako ponudnikov kot gostov le ne bo tako. Predvsem pa zato, ker gre za globalni problem.

Čeprav spet lahko obratujejo tudi turistične nastanitve z do 30 sobami, turizem še dolgo ne bo dihal s tako polnimi pljuči kot nekoč. Ugiba se celo, da bo trajalo leta, preden se bo spet vzpostavilo stanje, kakršno je bilo pred krizo.
Sredi marca so brez posla ostali tudi tisti, ki oddajajo apartmaje in stanovanja prek raznih spletnih portalov, denimo airbnb in booking.com. To pa je, kot pravi naša sogovornica Pia Tuma Bendall iz podjetja Think Slovenia, prineslo tudi vrsto drugih negativnih posledic.

»Mi smo imeli za stanovanja in počitniške hiše, ki jih ponujamo, celo ekipo vzdrževalcev, čistilcev, hišnikov ..., ki so bili nepogrešljivi pri tekočem poslu. Tudi oni so se znašli v klavrnem položaju,« pravi Tuma Bendallova in dodaja: »Sredi marca smo po koncu dela zapustili pisarno, še sanjalo se nam ni, kaj nas čaka. V naslednjem tednu ali dveh sva z možem počasi doumela, da se nama je sesul svet. Vse, kar sva gradila zadnjih 15 let. Iz podjetja, kjer sva začela sama in upravljala dva apartmaja, smo z vizijo in pridnim delom postali edinstvena ekipa sedmih zaposlenih in celo manjšo vojsko zunanjih partnerjev, skupaj pa skrbeli za kar 120 nastanitev.«
 

Postkarantenski čas

Vizija je bila, da do konca leta zaposlijo še enega ali dva delavca, zdaj pa podjetje brez odpuščanja ne bo preživelo. Med letoma 2014 in 2018 so se uvrstili med hitro rastoča podjetja, zdaj pa iščejo načine, kako sploh prebroditi krizo brez najhujšega scenarija.

Pia Tuma Bendall pravi, da je imela ob vladni napovedi, da je epidemija preklicana, mešane občutke. Predvsem zato, ker so bili močno vezani na globalni trg, kjer po večini držav epidemija še traja, poleg tega pa to ne pomeni konca tudi nekaterih varnostnih ukrepov, ki so ključni za preprečitev širjenja covida-19.

»Najprej smo se ukvarjali z vprašanjem, ali je varno oziroma pod kakšnimi pogoji bomo nadaljevali turistično zgodbo, kaj bo z rezervacijami od prej, kako bo s prehodom meja, karanteno v drugih državah. Po drugi strani pa me je razganjalo od veselja, da spet lahko začnemo delati.«

Prilagoditve domačemu gostu

Zdaj razmišljajo predvsem, kako se približati slovenskemu gostu. »Slovenci smo navajeni na več osebnega stika, na manjša plačila ob rezervacijah. Do zdaj smo imeli precej stroge plačilne pogoje, ki so bili med tujci povsem običajni. Slovenci pa smo bolj navajeni na rezervacije last minute. Ne želimo si niti, da se ponovi zgodba, ko imamo del predplačil že na računu. Vse od sredine marca gostom, ki to želijo, vračamo denar. To je povezano tudi s stroški nakazil v tujino, saj smo bili zdaj res bolj ali manj vezani na tuje trge,« pojasnjuje sogovornica.

Prilagodili bodo tudi način dela. Apartmaje, stanovanja in hiše, ki jih oddajajo, že urejajo glede na nove razmere. Iz njih odstranjujejo okraske, dekorativne predmete, preproge, skratka, delajo vse, kar stroka predlaga.

»Naša prednost je, da smo imeli brezkontaktnost ob prihodu gosta urejeno že prej. Obiskovalci so prek sefa prevzeli ključe, plačila so bila s kreditno kartico, vsa komunikacija je potekala po elektronski pošti ali telefonih, tudi vsa navodila smo posredovali tako. Vendar Slovenci takšnega načina načeloma nismo vajeni, zato smo zdaj, kot rečeno, pred novim izzivom – pa ne le mi, ampak tudi gosti, predvsem starejši.«

Z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje se v celoti strinjajo, še več, sogovornica pristavi, da so dodali še nekaj svojih pravil, da bo dopust karseda varen.

»Nihče si ne želi slabe reklame, da je, recimo, zbolel za covidom-19 ravno med dopustovanjem. Zato bomo, kjer bo le mogoče, med odhodom in prihodom novih gostov stanovanje pustili en dan prazno. Razumljivo je tudi, da ga bo treba v celoti dezinficirati. Tako za lastnike objektov kot za nas bo to dodaten strošek, a glavno je, da lahko počasi in varno začnemo poslovati, upajoč, da bo turizem kmalu spet ena ključnih panog slovenskega gospodarstva,« optimistično sklene Pia Tuma Bendall.