Tragičnih voženj v nasprotno smer je čedalje več

Nedavna tragična prometna nesreča zaradi vožnje v nasprotno smer po avtocesti ni tako zelo redek pojav, saj število teh hudih prekrškov letos celo opazno narašča. Povprašali smo, kaj je preventivno mogoče storiti na tem področju in kaj naj storimo, ko smo ob takšnem nevarnem dogodku sami udeleženi v prometu.

Letos je število usodnih nesreč zaradi vzroka nepravilne strani oziroma smeri vožnje po avtocesti po daljšem času znova zelo visoko. Po dostopni statistiki Agencije za varnost v prometu (AVP) je bilo do konca septembra takšnih primerov osem, ta konec tedna smo bili priča novim. V letih 2019, 2020 in 2021 sta zaradi tega vzroka umrli po dve osebi na leto, leta 2017 pa sedem oseb.

Letošnji doslej zadnji povzročitelj nesreče je bil visoke starosti (86 let), a sodeč po prejšnjih podatkih te nesreče povzročajo različno stari vozniki. Povzročitelji nesreč z vožnjo v nasprotno smer po avtocesti ali hitri cesti so bili vsaj do konca septembra po podatkih AVP stari 33, 36, 44, 49, 53, 58, 68 in 78 let.

Kot so nam sporočili z Darsa, iz njihovih podatkov o stanju voznikov, ki vozijo v napačno smer, izhaja, da med vzroki prevladujejo vinjenost in druge vrste omame, vpliv jemanja zdravil, utrujenost, starost in z njo povezane zdravstvene težave. Ugotavljajo tudi, da ko je voznik popolnoma trezen, zdrav in priseben, zelo redko naredi takšno napako. Če pa jo takšen voznik le naredi, praviloma ravna odgovorno in se ustavi, poišče pomoč in naredi vse, da prepreči prometno nesrečo.

Najbolj problematični odseki

Po Darsovih podatkih so sicer najbolj problematični priključki za vožnjo v nasprotno smer Brdo na zahodni ljubljanski obvoznici (izvozni krak iz smeri Kozarje/Primorska proti Kosezam), Vodice na gorenjski avtocesti (izvozni krak iz smeri Ljubljane proti Kranju), bencinski servis OMV Srmin (na odseku hitre ceste Škofije–Srmin), Črni Kal na primorski avtocesti (izvozni krak iz smeri Ljubljane proti Kopru), Šentrupert na štajerski avtocesti (izvozni krak iz smeri Ljubljane proti Mariboru), Slovenska Bistrica (izvozni krak iz smeri Ljubljane proti Mariboru), Pernica na pomurski avtocesti (izvozni krak iz smeri Maribora proti Murski Soboti).

Dars je jeseni 2021 na teh izvozih uredil tako imenovane tridimenzionalne talne označbe. Voznik, ki bo na avtocesto po priključku zapeljal v napačno smer, bo na vozišču izvoza zagledal iluzijo dvignjene ploščadi, ki ga bo opozorila, da vozi v napačno smer.

Pred leti je obstajala tudi ideja o uporabi sistema »grabelj« (ang. traffic spikes), ki predre pnevmatike vozila, ko to zapelje v napačno smer, toda v praksi so v Avstriji ugotovili težave pri vzdrževanju, težave so imela tudi reševalna vozila, še vedno pa so obstajali vozniki, ki so vožnjo v napačno smer nadaljevali s počenimi pnevmatikami.

Avtocestni sistem, ki je v našem upravljanju in vzdrževanju, opremljajo z drugimi prometnimi vsebinami in opremo za preprečevanje vožnje v napačno smer. Med takšnimi ukrepi je na primer postavitev jeklene varovane ograje na posameznih avtocestnih priključkih.

So pa na Darsu med drugim zapisali, da takšnega nesrečnega primera, kot je bil nedavni, ko je voznik obračal na vozišču avtoceste, ne morejo preprečiti z nobenim ukrepom. Menijo, da je najbolj pomembno, da najhitreje sporočijo, da je na avtocesti ali hitri cesti nasproti vozeče vozilo. Na avtocestnem križu imajo trenutno aktivnih 159 lokacij detekcije vožnje v napačno smer.

Tudi Jaka Sodnik, profesor na fakulteti za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani, ki je med drugim sodeloval tudi pri razvoju simulatorja vožnje, pravi, da je cestna infrastruktura na avtocestah v veliki meri opremljena s senzorji, ki lahko zaznajo vožnjo v napačno smer, ni pa seveda takšna detekcija na voljo povsod. Prav tako je problem distribucija informacije voznikom, ki so v času dogodka na ogroženem območju. Nekatere prometne mobilne aplikacije to že omogočajo, a je število uporabnikov za zdaj premajhno. Vožnjo v nasprotno smer lahko zelo dobro zaznamo tudi s pomočjo mobilnega telefona samega, a je tudi v tem primeru problem distribucija ustrezne aplikacije za zaznavanje in pošiljanja informacije o nevarnosti vsem uporabnikom.

Vozniki se staramo

Med različnimi vzroki za usodne nesreče je omenjena tudi starost. Kot smo že povedali, ta kljub zadnjemu primeru vsaj pri vožnji v nasprotno smer ni prevladujoča. Je pa treba omeniti neko drugo dejstvo, tako ko se stara prebivalstvo, se starajo tudi vozniki. Po podatkih AVP je bilo junija 2021 pri nas več kot 361 tisoč imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 61 let, to je skorajda tretjina vseh imetnikov (27 odstotkov). Od tega jih je bilo kar 615 v skupini nad 90 let.

Po podatkih AMZS na splošno število povzročiteljev prometnih nesreč, ki so stari 65 let ali več, precej narašča. Kot pravi Erik Logar, vodja področja varna mobilnosti na AMZS, bi morali vpeljati sistemske rešitve vseživljenjskega izobraževanja udeležencev v prometu. To ne bi smelo temeljiti na ocenjevanju, temveč na osveževanju znanja in možnosti praktičnega usposabljanja.