Tožilci vladi zagrozili s prijavo na evropske institucije

Po tem, ko z obljubo predsednika vlade Roberta Goloba, da bodo sodniki in tožilci prejeli 600 evrov dodatka, ni bilo nič, vlada pa prav tako ni izpolnila odločbe ustavnega sodišča o odpravi protiustavnosti, so sodniki in tožilci ter vlada še vedno vsak na svoji strani.

Za zdaj ni videti, da bi jim do poteka roka 3. januarja uspelo izpolniti zahtevo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je ureditev osnovnih plač sodnikov v neskladju z načelom delitve oblasti, neskladna pa je tudi ureditev o usklajevanju sodniških plač v delu, ki določa, da se sodniške plače usklajujejo enkrat na leto. 

Dodatno je tožilce, kot je videti, razburil še pred kratkim sklenjeni dogovor med vlado in sindikatom javnih uslužbencev, in sicer predvsem v delu, ki drugim skupinam dejansko onemogoča ločene dogovore. »Iz dogovora vlade s sindikati izhaja, da zaveza glede ustavljenih stavkovnih aktivnosti s strani sindikatov do 13. septembra ne velja, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13. septembrom (2024),« je v imenu Posvetovalne skupine državnih tožilcev zapisala Mirjam Kline.

Kot dodaja, je prav, da se sindikati »zavzemajo za boljše pravice tistih, ki jih zastopajo, vendar pa je hkratno omejevanje drugih skupin in njihovih pravic povsem nedopustno in neskladno z osnovami sindikalnega boja. S podpisom takega sporazuma se je vlada s sindikati pogajala o pravicah sodnikov (s tem pa tudi državnih tožilcev), kar je nesprejemljivo.«

Ustavno sodišče je v odločbi, kot pravi Mirjam Kline, ponovilo svoje že večkrat izraženo stališče, da položaj sodnikov kot funkcionarjev v službenem razmerju (enako pa tudi državnih tožilcev), kar se tiče njihovega plačnega položaja, ni primerljiv s položajem javnih uslužbencev. »Skrb vzbujajoče je, da Vlada RS ignorira odločbo najvišjega sodišča v državi, še več, ravna v popolnem nasprotju z njo,« dodaja.

Tožilci zahtevajo, da vlada spoštuje odločitve sodišč, s tem pa vladavino prava, ter do določenega datuma v odločbi ustavnega sodišča uskladi plačna nesorazmerja sodnikov, s tem pa tudi državnih tožilcev. »V nasprotnem primeru bomo o ravnanju vlade v tem delu državni tožilci primorani obvestiti vse pristojne institucije v Evropi,« pravi.

Horvat za Delo: V prvi fazi bo protest

In kaj naj bi sledilo po 3. januarju, ko se izteče rok za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča? Vladimir Horvat, vrhovni sodnik in predsednik sodnega sveta, je v nedavnem pogovoru za Delo povedal: »V prvi fazi bo to protest 4. januarja po sodiščih, ki ga bodo organizirali člani glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva, če pa to ne bo zaleglo, bomo organizirali stavko. Ta sodnikom izrecno ni dovoljena, a tudi ne prepovedana – ne z zakonom ne z ustavo. To pravico pa priznava tudi posvetovalni svet združenja evropskih sodnikov.«

Spomnil je, da so s stavko del svojih zahtev dosegli tudi na Hrvaškem in nas tako še dodatno prehiteli, kljub veliko manjšemu BDP. »Da ne omenjamo stavk Špancev, tudi Avstrijcev in Nemcev, ki so šli na ulice s transparenti, pa so njihove plače veliko višje, a jih je zmotilo to, da so še vedno nižje od drugih funkcionarskih, torej ministrskih in poslanskih. Oni niso – kot mi – zahtevali višjih plač, ker jim te ne zagotavljajo socialne varnosti.«

Poudaril je, da gre za sistem, v katerem so v večini sodnice, tako kot tudi drugi sistemi, ki so slabo plačani, na primer šolstvo ali v zadnjem času zdravništvo. »Da so ženske slabše plačane, je za družbeno pravičnost nevzdržno. To je poniževalen in zavržen odnos, kaže pa na nedemokratičnost in zaostalost naše države oziroma družbe kot celote.«