Toplo vodo končno odkrila tudi politika

Ljubljana – Nenavadno enotni so bili vsi, tako koalicijski kot opozicijski člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob glasovanju za edini sklep včerajšnje nujne seje, na kateri so kar štiri ure razpravljali o (ne)izkoriščanju velikega potenciala geotermalne energije v naši državi. Vsi so bili seveda za to, da vlada naredi vse, da ta potencial izkoristimo bolje in da, kot je dejal predsednik odbora Franc Breznik iz SDS, »naredimo zgodovinski preboj na tem področju.«

Odbor vladi oziroma njenim petim pristojnim ministrstvom predlaga, da ustanovijo delovno skupino in v šestih mesecih predlagajo nabor ukrepov za učinkovito večnamensko izrabo geotermalne energije ter preučijo morebitno potrebno prilagoditev zakonodaje tem ciljem. Koordinator delovne skupine naj bo služba vlade za regionalni razvoj in kohezijo.
 

Politika prvič resno o geotermiji

Tako je slovenska politika prvič resno obravnavala temo, o kateri v severovzhodni Sloveniji in drugod posamezniki in strokovnjaki govorijo že desetletja. Geologi namreč potencial geotermalne energije predvsem v najvzhodnejšem delu države ocenjujejo zelo visoko, kar je med razpravo potrdil tudi strokovnjak za geotermijo dr. Peter Kralj, vendar ga za zdaj v Sloveniji izkoriščamo v zelo majhnem obsegu, predvsem v toplicah, z geosondami za toplotne črpalke in v Lendavi za daljinsko ogrevanje. Za sedaj imamo le dva večja rastlinjaka za paradižnik in orhideje, ki se ogrevata z geotermalno energijo, čeprav bi lahko glede na energetski potencial tople vode na področju zelenjadarstva sčasoma postali povsem samooskrbni. A pri nas na tem področju capljamo na mestu, čeprav smo na začetku bili med prvimi v Evropi, je v razpravi dejal lastnik Ocean Orchids iz Dobrovnika Roman Ferenčak. "Naše rastlinjake v Dobrovniku je pred več kot desetimi leti subvencioniralo tudi nizozemsko ministrstvo za gospodarstvo pod pogojem, da jim odstopimo dokumentacijo o tehnoloških rešitvah ogrevanja rastlinjaka s termalno vodo. To smo z veseljem storili, Nizozemci pa imajo na podlagi tega našega znanja in izkušenj sedaj že dvajset geotermalnih vrtin, s katerimi ogrevajo 1.500 hektarjev rastlinjakov, mi pa smo še vedno pri dveh kot pred desetletjem." 
 

Raziskati bo treba globoke vodonosnike

Po mnenju razpravljalcev bo torej treba bolj vzpodbuditi naložbe v izkoriščanje geotermalne energije v kmetijstvu, po zgledu vseh sosednjih držav pa bi morali tudi pri nas raziskati vodonosnike na večjih globinah, kjer so temperature vode višje – na globini 4000 metrov v Prekmurju dosežejo tudi 200 stopinj Celzija – in poiskati primerne za postavitev geotermalnih elektrarn. S tem bi lahko krepko povečali delež električne energije iz obnovljivih virov in tako zadostili zahtevam EU. Po mnenju Petra Kralja bi lahko v severovzhodni Sloveniji postavili med 15 in 30 geotermalnih elektrarn z močjo od sedem do petnajst MW, kar bi bilo enako skoraj polovici krške nuklearke. Energijo vroče vode bi potem, ko bi jo uporabili zas proizvodnjo električne energije,  bilo treba izkoriščati kaskadno v prehrambni industriji, v rastlinjakih, ogrevalnih sistemih, v toplicah in jo na koncu z reinjekcijskimi vrtinami vračati v vodonosnike. Projekti za takšno izkoriščanje te obnovljive energije sicer že obstajajo, a jih investitorji niso začeli uresničevati prav zaradi slabe raziskanosti globokih vodonosnikov in drage naložbe. Sedaj se mora država tega področja lotiti resneje, resorji in ministrstva se morajo povezati in oblikovati enotno strategijo ter ustvariti vzpodbudno okolje za večje izkoriščanje geotermalne energije, so se strinjali vsi udeleženci seje skupaj s predstavniki ministrstev.

Morda bo zdaj, ko je toplo vodo odkrila tudi politika, kaj drugače.